<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=63404"><dc:title>UPORABA METODOLOGIJE LEAN SIX SIGMA V ZDRAVSTVENI NEGI</dc:title><dc:creator>Mandić,	Mirjana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štiglic,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lorber,	Mateja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vitka linija</dc:subject><dc:subject>six sigma</dc:subject><dc:subject>lean</dc:subject><dc:subject>lean six sigma</dc:subject><dc:subject>kontrola kakovosti</dc:subject><dc:subject>DMAIC</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: Metodologiji Lean in Six Sigma sta bili prvotno neodvisni ena od druge. Lean je metodologija za izboljšanje in optimizacijo proizvodnih procesov in storitev. Osredotočena je na izboljševanje kakovosti z zmanjševanjem napak in odpada v procesih. Prvotno jo je razvila avtomobilska industrija Ford leta 1913, dopolnilo in nadgradilo pa podjetje Toyota. Six Sigma je metodologija za izboljšanje procesov s pomočjo podatkov, s katerimi se dosežejo stabilni in predvidljivi rezultati z zmanjšanjem odstopanj in napak v procesu. Razvilo jo je podjetje Motorola. Obe metodologiji sta se združili kot Lean Six Sigma (LSS) in sta s svojimi orodji in načinom interpretacij za izboljšanje delovnega procesa odlična kombinacija za izboljšanje delovnega procesa. Sčasoma so jo pričeli uporabljati tudi na drugih področjih oz. organizacijah kot so šole, bolnišnice, uradi, farmacija idr.. Namen diplomskega dela je predstaviti uporabo metodologije Lean Six Sigma v zdravstveni negi.
Raziskovalna metodologija: Diplomsko delo je nastalo s pomočjo deskriptivne metode dela. Z analizo in študijem strokovne in znanstvene literature smo predstavili uporabo metodologije LSS. Pri tem smo uporabili bibliografsko bazo COBISS/OPAC in tuje bibliografske baze CINAHL, Medline, PubMed, ScienceDirect in Google Scholar. Razprava: Zdravstvene ustanove, ki nudijo zdravstvene storitve, se v delovnem procesu srečujejo s problemi in napakami, ki zmanjšujejo učinkovitost dela, ogrožajo pacientovo varnost, zmanjšujejo kakovost, povečujejo stroške in čakalne dobe, kar se kaže pri pacientih in zaposlenih z nezadovoljstvom. Ovire nastanejo običajno pri optimizaciji delovnega procesa zaradi pomanjkanja časa, neznanja, slabega pretoka informacij, pomanjkanja števila oseb idr.. Na podlagi študije primerov prikazanih v diplomski nalogi, so vidna izboljšanja, ki so jih dosegli s pomočjo vpeljave metodologije LSS v proces zdravstvene nege.
Sklep: V diplomskem delu smo predstavili in opisali najpogostejše metode in orodja ter prikazali primere dobre prakse pri uvajanju metodologije v bolnišnicah oz. zdravstvenih ustanovah. Prikazano je, da že z osnovnimi orodji in metodami lahko učinkovito in stroškovno izboljšamo delovne procese.</dc:description><dc:publisher>[M. Mandič]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-09 20:22:17</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>63404</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
