<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=63473"><dc:title>Vpliv prekrivanja nasada čebule s slamo na zatiranje plevelov, škodljivcev in bolezni čebule</dc:title><dc:creator>Iršič,	Tadej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lešnik,	Mario	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>čebula</dc:subject><dc:subject>zastirka</dc:subject><dc:subject>slama</dc:subject><dc:subject>pleveli</dc:subject><dc:subject>bolezni</dc:subject><dc:description>V letu 2015 smo na posestvu poljedelske kmetije Majerič v Moškanjcih izvedli poskus prekrivanja nasada čebule s slamo. Poskusne parcelice so bile pokrite s slamo v dveh različnih debelinah (4 in 8 cm) v treh različnih terminih (2., 17. in 25. april). Spremljali smo razvoj čebule, zdrav ter okužen pridelek, populacije plevelov, stopnje napada čebulne muhe (Delia antiqua Meigen) in tobakovega resarja (Thrips tabaci Lind.) ter stopnje okužb zaradi čebulne plesni (Peronospora destructor Casp.), rjave pegavosti (Stemphylium vesicaria (Wallr.) E.G. Simmons) in škrlatne pegavosti (Alternaira porri (Ellis) Cif.). Najboljši rezultati glede razvoja čebule so se pokazali pri prekrivanju s tanjšo plastjo slame v najkasnejšem terminu, najvišji pridelek znotraj poskusnih obravnavanj pa je bil dosežen pri obravnavanjih pokritih v zadnjem terminu z debelejšo plastjo slame. Slamnata zastirka je najbolje zatrla enoletne plevele, na večletne ni imela večjega vpliva. Na napad škodljivcev debelina zastirke ni imela značilnega vpliva, manjše razlike so bile le med termini. Prav tako zastirka iz slame ni imela večjega značilnega vpliva na okužbo z boleznimi, zaznane so bile le manjše razlike med termini in debelinama zastirke.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-12 07:57:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>63473</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
