<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=63566"><dc:title>KOROZIJA BIOKOMPATIBILNIH KOVIN IN ZLITIN V UMETNI SLINI</dc:title><dc:creator>Strmšek,	Peter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slemnik,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fuchs Godec,	Regina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>korozija</dc:subject><dc:subject>super nerjavno jeklo</dc:subject><dc:subject>titanove zlitine</dc:subject><dc:subject>organske kisline</dc:subject><dc:subject>gravimetrična metoda</dc:subject><dc:subject>biokompatibilne kovine.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo raziskovali korozijo biokompatibilnih kovin in zlitin v umetni slini. Pri tem smo preučevali super nerjavno jeklo AISI 316L ter titanovo zlitino Ti90Al6V4. Korozijo smo merili z gravimetrično metodo. Vzorce smo pri konstantni temperaturi 37˚C potopljene v umetno slino pasivirali 24, 48 in 72 ur. Meritve smo ponovili tudi ob dodatku kislin, ki se zelo pogosto uporabljajo v prehrani in pijačah. Uporabili smo jabolčno kslino, vinsko kislino, mlečno kislino in ortofosforno kislino. Na podlagi pridobljenih meritev smo določili hitrost korozije.
Ugotovili smo, da so bile izgube mase vzorcev zelo majhne v nekaterih primerih celo nične, kar doakzuje izredno dobro korozijsko odpornost uporabljenih materialov. Opazili smo tudi, da se korozijska hitrost materiala v danem mediju po določenem času prične zniževati, kar je posledica nastanka zaščitne oksidne plasti na površini vzorcev, le- ta jih ščiti pred nadaljno korozijo.</dc:description><dc:publisher>[P. Strmšek]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-13 12:00:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>63566</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>