Analiza mirovnih operacij UNSOM I in II (Somalija)Preradović, Zoran (Avtor) Sotlar, Andrej (Mentor) mirovne operacijevojni konfliktidržavljanske vojnemednarodne intervencijeSomalijadiplomske nalogeMirovni operaciji v Somaliji UNOSOM I in II sta bili prvi operaciji, kjer je bil glavni povod za posredovanje mednarodne skupnosti v neki samostojni državi humanitarni razlog. Operacijo UNOSOM I je zaznamovala premajhna odločnost in slaba organiziranost mednarodne skupnosti pri njeni izvedbi, kar se je najbolj odražalo v izredno počasni razporeditvi sil, ki za časa mandata operacije niso nikoli dosegle predvidenega števila v ljudstvu. Posledično niso bile sposobne izpolniti svojega poslanstva. Šele posredovanje sil UNITAF, ki so nastopile hitro, odločno in številčno zadostno, je dalo rezultate, oziroma ublažilo humanitarno krizo. Da bi se humanitarna kriza povsem odpravila, pa je bilo potrebno odpravi še glavni vzrok, ki je privedel do nje − vojno. To je mednarodna skupnost skušala odpraviti z mirovno operacijo UNOSOM II, kjer bi se sprte strani skušalo prepričati v premirje, razorožitev in politični dialog. Operacija se je ambiciozno lotila naloge razoroževanja sprtih strani, a kmalu naletela na resnejši odpor privržencev enega izmed gospodarjev vojne, ki terja večje število smrtnih žrtve med mirovnimi silami in lokalnim prebivalstvom. Razmere se nato samo še bolj zaostrujejo, oboroženi spopadi z mirovnimi silam se vrstijo. Ključni trenutek nastopi, ko se akcija mirovnih sil, za zajetje več domnevno ključnih sodelavce istega gospodarja vojne, spremeni v krvavi obračun, ki do takrat terja največ smrtnih žrtev med mirovnimi silami in lokalnim prebivalstvom. Po tem dogodku ključne države, ki so sodelovale v mirovni operaciji, napovedo svoj umik in s tem zapečatijo usodo mednarodnega posredovanja ter pustijo Somalijo samo v začaranem krogu medklanskega konflikta. Nauk za mednarodno skupnost v somalijski intervenciji je bil, da načrtovanje in izvajanje mirovnih operacij zahteva tudi poznavanje in upoštevanje zgodovine okolja, njegove politične kulture in družbenih posebnosti.Z. Preradović]20162016-09-13 19:21:47Diplomsko delo63603sl