<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=63670"><dc:title>Ženske v zaporu</dc:title><dc:creator>Vrhar,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Meško,	Gorazd	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrovec,	Dragan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>zapori</dc:subject><dc:subject>kriminaliteta</dc:subject><dc:subject>obsojenke</dc:subject><dc:subject>ženske</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>rehabilitacija</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>Slovenska zakonodaja (Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Pravilnik o izvrševanju kazni zapora) ne opredeljuje konkretnih pogojev, ki jih mora obsojenka izpolnjevati, da lahko otrok biva z njo, prav tako ni opredeljenih pogojev, s katerimi se zagotovi varnost otroka, ki biva z obsojenko v zaporu. Dovoljuje bivanje otroka z obsojenko (materjo) do dopolnjenega prvega oziroma drugega leta starosti. V zaključnem delu je raziskovan razvoj otroka in vpliv neugodnih razmer na njegov nadaljnji razvoj. Opravljene raziskave dajejo rezultate, da obsojenke v veliki večini primerov prihajajo iz disfunkcionalnih družin, imajo preteklost zlorab (fizično, spolno in/ali psihično) in zanemarjanj, ki predstavljajo pomemben dejavnik tveganja, za prenos le teh na otroka. Da se prekine medgeneracijski cikel zlorab, je potrebna ustrezna psihoterapevtska obravnava obsojenke. Vpliv travm iz otroštva obsojenke je močno povezan z deviantnim vedenjem in kriminaliteto. Kadar se navezanost s starši ne vzpostavi v zgodnji mladosti, se verjetnost udeležbe v prestopništvu povečuje. Raziskave so pokazale tudi močno povezavo med samoobvladovanjem, nizko samopodobo in prestopništvom. Samoobvladovanje je napovedovalec, ki najbolj dosledno vpliva na prestopništvo. Nižja samopodoba vodi do prestopništva, in na določeni točki, lahko sodelovanje v prestopništvu privede do povečanja samozavesti. Programi, ki jih izvajajo v nekaterih ženskih zaporih po Evropi, ZDA so namenjeni rehabilitaciji obsojenke in učenju starševskih veščin, varne navezanosti otroka na mamo ter spodbujajo razvijanje in ohranjanje čustvene vezi z otrokom. Analize tovrstnih programov so med drugim pokazale uspešnost pri povratništvu.</dc:description><dc:publisher>M. Vrhar]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-14 14:14:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>63670</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
