<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=63743"><dc:title>Konvencija o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju in njena implementacija v slovenskem pravnem redu</dc:title><dc:creator>Kajtner,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tratnik,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Korupcija</dc:subject><dc:subject>organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj – OECD</dc:subject><dc:subject>javni uslužbenec</dc:subject><dc:subject>podkupovanje.</dc:subject><dc:description>Z odstranitvijo navideznih ovir, ki so omejevale prost pretok storitev, dobrin, kapitala, znanja in ljudi, ter z znižanjem transportnih in komunikacijskih stroškov je pojem globalizacije postal tako pomemben, kot ga poznamo danes. V svojem bistvu predstavlja globalizacija vse večjo povezanost ljudstev in držav sveta . Vendar pa je eden izmed problemov, ki se je pojavil z globalizacijo, tudi upravljavska vrzel – imamo namreč globalni sistem upravljanja brez globalne vlade . S procesom globalizacije je prišlo tudi do široko razširjene korupcije oz. podkupovanja. Ker na mednarodni ravni nadzor nad delovanjem zasebno pravnih subjektov ni mogoč, je bilo nujno potrebno vzpostaviti sistem nadzora točke, na kateri se zasebni sektor sreča z javnim. Pojav korupcije načenja zaupanje javnosti v oba sektorja, vzbuja resno moralno ter politično zaskrbljenost, ogroža stabilnost trgov, neposredno vpliva na konkurenčne sposobnosti podjetij, izkrivlja razdelitev virov, goljufa deprivilegirani del prebivalstva, predstavlja resno oviro pri gospodarski rasti in izpodkopava vladavino prava. 
Brez dvoma je korupcija v mednarodnih poslovnih transakcijah vedno bolj prisotna. Eden izmed razlogov za to pa je tudi v dejstvu, da različne države različno pojmujejo, opredeljujejo ter sankcionirajo pojav korupcije v družbi. Razlikujejo se predvsem v stopnji tolerance korupcije. Tradicionalno k boju proti korupciji pristopimo s kazenskim pravom, preko katerega je sporno dejanje sankcionirano s strani države. Praktično vse države so kriminalizirale korupcijo – podkupovanje in druga koruptivna dejanja, predvsem na račun UNCAC (Konvencije Združenih narodov proti korupciji). Zavedanje, da korupcija ne predstavlja zgolj lokalnega problema in da gre za globalno razširjen pojav, je pripeljalo do razvoja različnih mednarodnih instrumentov za boj proti korupciji. Eden izmed pomembnejših mednarodnih instrumentov je Konvencija o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju, sprejeta v okviru organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj – OECD. Ta konvencija skupaj s priporočilom (Recommendation for Further Combating Bribery of Foreign Public Officials in International Business Transactions) predstavlja eno izmed najpomembnejših mednarodnih pogodb na tem področju. Konvencija se še posebej dotika aktivnega podkupovanja s sankcioniranjem podkupovalca in hkrati zahteva učinkovite ukrepe za odvračanje, preprečevanje in boj proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju.</dc:description><dc:publisher>[U. Kajtner]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-15 12:21:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>63743</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
