AVTONOMIJA STARŠEV IN OTROK V RAZMERJU DO DRŽAVE S POUDARKOM NA OSNOVNOŠOLSKEM IZOBRAŽEVANJUPevec, Bernarda (Avtor) Kraljić, Suzana (Mentor) 1. avtonomija2. starši3. roditeljska pravica4. otrok5. otrokova korist6. šolaOtroci so ranljiva človeška bitja, ki so od odraslih odvisna tako fizično kot čustveno. Z veljavno zakonodajo, ki poudarja otrokove pravice in uresničevanje otrokove koristi, je po črki zakona sicer zagotovljena zaščita in skrb za otroke, vendar je vse preveč nepravilnega razumevanja oz. tolmačenja vrednostnega pojma otrokove koristi, s tem pa prihaja do kršenja temeljnih otrokovih pravic, ki so zagotovljene tako z domačo pozitivno zakonodajo kot z ratificiranimi mednarodnimi konvencijami. Pojem avtonomije družine je varovan s pravico do družinskega življenja. Kljub temu pa ne gre zanemariti dejstva, da so lahko največje krivice in kršitve osnovnih otrokovih pravic storjene prav za zidovi družinskega življenja; v nekaterih primerih gre za navzven idilične družine, ki predstavljajo lažni občutek harmonije in naklonjenosti med družinskimi člani. Država je takrat upravičena, da preko svojih organov poseže v tako nezdravo družinsko celico in stori vse, da zavaruje otrokove koristi in izkaže težnjo k uresničitvi zagotavljanja otrokovih pravic. Tudi na področju šolstva prihaja v zadnjih letih do vse preveč pogostih kršitev že zapisanih človekovih pravic. Tako se sodišča, upravni organi in inšpekcijske službe vse pogosteje srečujejo s primeri kršenja osnovnih človekovih pravic in sicer v razmerju starši – šola, otrok – šola oz. celo starši – otrok. Pravna ureditev je z obsežno zakonodajo sicer uredila področje izobraževanja in vzgoje, vendar obstajajo v praksi še vedno precej nedovršeni in nerazjasnjeni pojmi in tudi slovenska sodišča včasih (nevede?) pozabljajo upoštevati otrokovo korist.[B. Pevec]20162016-09-15 14:40:43Diplomsko delo63754sl