<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=63881"><dc:title>VLOGA NOTARJA V ZAPUŠČINSKEM POSTOPKU V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM</dc:title><dc:creator>Zec,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ivanc,	Tjaša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>notar</dc:subject><dc:subject>zapuščinski postopek</dc:subject><dc:subject>pooblastila</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Hrvaška</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sem obravnavala vlogo notarja v zapuščinskem postopku v Sloveniji in na Hrvaškem. Ugotovila sem, da je v Sloveniji v primerjavi z Hrvaško vloga notarja v zapuščinskem postopku zelo majhna. Zapuščinske zadeve v Sloveniji še vedno ureja sodišče, medtem ko ima notar na Hrvaškem v zapuščinskem postopku veliko več pristojnosti. Opravlja lahko vsa dejanja in izdaja odločbe, ki jih sicer izdaja sodišče, razen če je z zakonom določeno drugače. Kljub temu, da je notariat opredeljen kot javna služba, pa notarji nimajo pomembnejših pooblastil v zapuščinskem postopku. Smiselno bi bilo, da se na notarje prenesejo nesporne zapuščinske zadeve, notarji pa bi na podlagi zakona dobili pooblastilo za vodenje zapuščinskih zadev in izdajanje listin o dedovanju. To bi v naš sistem prineslo veliko pozitivnih posledic. S tem bi se razbremenilo delo sodišč in zmanjšali bi se sodni zaostanki, kar pomeni, da bi zapuščinske zadeve državljani urejali hitreje. Menim, da je vsekakor smiselno da se notarjem podeli več pooblastil, kot je to urejeno v sosednji Avstriji ali Hrvaški, saj so notarji nedvomno dovolj usposobljeni tudi na področju dednega prava.</dc:description><dc:publisher>[M. Zec]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-18 20:28:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>63881</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
