OHRANJANJE JEZIKOVNO-KULTURNE DEDIŠČINE OTROK SLOVENSKIH IZSELJENCEVKorošec Bowen, Anita (Avtor) Brumen, Mihaela (Mentor) Čagran, Branka (Komentor) otroci slovenskih izseljencevmaterni jezikdodatni jezikdvojezičnostohranjanje maternega jezika in kultureMagistrska naloga proučuje ohranjanje jezikovnega in kulturnega stika s Slovenijo pri otrocih slovenskih izseljencev po svetu. Za celostno osvetlitev tematike v teoretičnem delu naloge predstavljamo zgodovinsko ozadje selitev Slovencev po svetu. Slediljo poglavja vezana na komunikacijo in rabo slovenščine ter ohranjanje jezika v tujini oz. učenje slovenščine kot dodatnega (tujega) jezika. V zadnjem poglavju teoretičnega dela naloge predstavljamo vlogo slovenskih društev, cerkve in matične domovine pri ohranjanju jezikovno-kulturnega stika s Slovenijo. Z rezultati empirične raziskave smo osvetlili zgodovinski in socio-kulturni vidik selitev Slovencev, stanje (probleme in dosežke) ohranjanja slovenščine in povezanosti s slovensko kulturo pri otrocih slovenskih izseljencev, ki so stari od 7 do 15 let. 87 otrok slovenskih izseljencev iz evropskih držav, ZDA, Kanade, Argentine in Avstralije je izpolnilo anketni vprašalnik. V empiričnem delu naloge smo analizirali stališče izseljenskih otrok do učenja dodatnega jezika (slovenščine) ter njihova stališča o pouku slovenščine v šolah slovenskega jezika v tujini. Analizirali smo tudi znanje slovenskega jezika pri otrocih slovenskih izseljencev po svetu, možnosti za rabo slovenščine v komunikaciji ter vpliv okolja na ohranjanje stika s Slovenijo. Otroci slovenskih izseljencev, ki živijo v Argentini, izstopajo v znanju in uporabi slovenčine za komunikacijo v domačem okolju in sorodniki v Sloveniji. Med vsemi otroki slovenskih izseljencev po svetu pa še vedno obstaja zanimanje za učenje slovenskega jezika in želja po spoznavanju in ohranjanju kulture njihovih prednikov.[A. Korošec Bowen]20162016-09-19 15:51:05Magistrsko delo63927sl