<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64153"><dc:title>PRAVNI VIDIKI VELIKEGA PODATKOVJA (BIG DATA)</dc:title><dc:creator>Kosi,	Hana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hojnik,	Janja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>veliko podatkovje</dc:subject><dc:subject>varstvo zasebnosti</dc:subject><dc:subject>varstvo osebnih podatkov</dc:subject><dc:subject>konkurenca</dc:subject><dc:subject>zakonodaja Evropske unije</dc:subject><dc:subject>Big Data</dc:subject><dc:description>Ljudje vsakodnevno z uporabo mobilnih aplikacij, brskanjem po spletu in celo pri nakupovanju v trgovini največkrat nezavedno in prostovoljno delimo svoje osebne podatke. Ker se vse več spletnih podjetij in drugih organizacij za lažje in boljše delovanje ukvarja z zbiranjem in obdelovanjem osebnih podatkov, se postavlja vedno pomembnejše vprašanje varstva osebnih podatkov. Prvi pravno zvezujoči mednarodni sporazum na področju varstva osebnih podatkov je oblikoval Svet Evrope in ga  leta 1981 predstavil kot Konvencijo o varstvu posameznika glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov. Evropska unija je v zadnjih 30. letih zaradi vedno naprednejše informacijske tehnologije na tem področju oblikovala obsežno zakonodajo, katere najpomembnejši dokumenti v povezavi z varstvom podatkov so Direktiva 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, zadnje spremembe pa sta prinesli Uredba (EU) 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES in Direktiva (EU) 2016/680 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ.
Zbiranje in obdelovanje podatkov igra pomembno vlogo tudi z vidika konkurence, natančneje pri oblikovanju tržne moči posameznih podjetij in vstopnih ovir, ki jih ta podjetja ustvarjajo za majhna in še ne uveljavljena podjetja. Na tem področju sta francoski in nemški organ za konkurenco maja letos objavila skupno poročilo o velikem podatkovju in konkurenčnem pravu, ki vsebuje raziskavo o tem, na katere načine lahko podatki postanejo vir tržne moči in kako lahko dostop do podatkov s povečanjem preglednosti trga izkrivlja konkurenco, vsebuje pa tudi predstavitev ravnanja s podatki, ki lahko kršijo konkurenčno zakonodajo. V želji po boljši in lažji dostopnosti do podatkov podjetja posegajo po številnih protikonkurenčnih ravnanjih, kot so združevanje podjetij in izključujoča ravnanja, kamor spadajo zavrnitev dostopa, diskriminatoren dostop do podatkov, izključujoči dogovori in vezane prodaje ter navzkrižna uporaba podatkovnih nizov, podatki pa so lahko tudi sredstvo cenovne diskriminacije.</dc:description><dc:publisher>[H. Kosi]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-22 22:51:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>64153</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
