<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64184"><dc:title>PRISOTNOST KATOLIŠKE CERKVE V DALJNOVZHODNI AZIJI DO ZGODNJEGA 17. STOLETJA</dc:title><dc:creator>Zemljič,	Damjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hozjan,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Katoliška cerkev v Aziji</dc:subject><dc:subject>jezuiti</dc:subject><dc:subject>misijonarstvo</dc:subject><dc:subject>pokristjanjevanje</dc:subject><dc:subject>Frančišek Ksaver</dc:subject><dc:description>V 15. stoletju so se pričele razmere v Evropi spreminjati, saj je prihajalo do razpadanja starega sistema in pričeli so se kazati zametki modernih državnih struktur. Portugalci in Španci so pričeli z odkrivanjem novih pomorskih poti v Azijo in s tem so odkrivali tudi nova neodkrita ozemlja. Pri njihovih odkritjih in kasneje naseljevanjih jim je bila v veliko pomoč katoliška cerkev.
V diplomskem delu je predstavljeno pokristjanjevanje v Indiji, na Japonskem in Kitajskem. Posebej je opisano delovanje jezuitov, ki so imeli vodilno vlogo pri pokristjanjevanju narodov v Aziji. Jezuiti so uvedli nove metode pri pokristjanjevanju. Kot inovator pri pokristjanjevanju je predvsem prednjačil Frančišek Ksaver, kateri je bil začetnik misijonarskega delovanja v Aziji. Veliko vlogo pri delovanju misijonarjev sta imela tudi njegova naslednika Alessandro Valignano in Matteo Ricci.</dc:description><dc:publisher>[D. Zemljič]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-23 09:41:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>64184</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>