<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64315"><dc:title>PRIMERJAVA PRIDELKOV KORUZE (Zea mays L.) V RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMIH</dc:title><dc:creator>Slavič,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bavec,	Franc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakop,	Manfred	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>koruza</dc:subject><dc:subject>pridelovalni sistemi</dc:subject><dc:subject>pridelek</dc:subject><dc:description>Pridelovalni sistem je lahko odločilen za rast in pridelek koruze. Zato je namen diplomskega dela analizirati pridelek koruze v različnih pridelovalnih sistemih, na podlagi trajnostnega poskusa na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v letu 2011. Koruza je bila posejana po sistemu naključnega bloka v štirih ponovitvah za vsak pridelovalni sistem (PS) - biodinamični (BD), ekološki (EKO), integrirani (IP), konvencionalni (KONV) in  kontrolo (K). Analizirana je višina pridelka, vlaga, hektolitrska masa in gostota rastlin. Statistično značilno najvišji pridelki so doseženi v KON (8,31 kg 10 m-2) IP (7,34 kg 10 m-2) in BD ( 7,83 kg 10 m-2), medtem ko je najnižji v EKO (4,15 kg 10 m-2). Gostota rastlin se glede na pridelovalni sistem ni spremenila, prav tako ni statistično značilnih razlik glede na pridelovalni sistem med vlagami v zrnju in hektolitrskimi masami.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-26 18:24:59</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>64315</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
