<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64355"><dc:title>Izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet</dc:title><dc:creator>Tuš,	Nastja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ivanc,	Tjaša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>izvršba</dc:subject><dc:subject>upnik</dc:subject><dc:subject>dolžnik</dc:subject><dc:subject>denarne terjatve</dc:subject><dc:subject>organizacije za plačilni promet</dc:subject><dc:subject>denarna sredstva</dc:subject><dc:description>Plačilna nedisciplina dolžnikov narašča in velika večina upnikov se znajde pred vprašanjem, kako učinkovito priti do poplačila svojih terjatev. Ko klasični pisni ali ustni opomini ne zaležejo več, upniki posežejo po sodni izvršbi, ki se lahko opravi z različnimi sredstvi izvršbe, odvisno od okoliščin posameznega primera. Pri izterjavi denarnih terjatev ima upnik na voljo tudi izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Bistvo te izvršbe je, da sodišče s sklepom naloži organizaciji za plačilni promet, da blokira dolžnikova denarna sredstva na računu, v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi. Praviloma po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, organizacija za plačilni promet ta znesek tudi izplača upniku. Omenjeno področje izvršbe je bilo z novelami večkrat posredno ali neposredno spremenjeno z namenom izboljšanja postopka, vendar se v praksi še vedno pojavljajo določene nejasnosti.</dc:description><dc:publisher>[N. Tuš]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-27 18:09:56</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>64355</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>