<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64444"><dc:title>Analiza učenja partnerske komunikacije v šoli za starše v zdravstvenih domovih gorenjske regije</dc:title><dc:creator>Povšnar,	Erika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skela Savič,	Brigita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>KLJUČNE BESEDE: 

-	šola za starše
-	prehod para v starševstvo
-	komunikacija
-	učenje</dc:subject><dc:description>Izhodišča:
Zdravstveno vzgojni programi in izobraževanje staršev je v šolah za starše usmerjeno predvsem v krepitev telesnega zdravja. Pojavljajo se izobraževalne potrebe po razširitvi vsebin na področje celostne krepitve zdravja. 

Namen:
Namen raziskave je bil proučiti pomembnost informiranja in učenja komunikacije med partnerjema, ter ugotoviti mnenja udeležencev šol za starše o pripravljenosti za nadaljnje učenje. 

Raziskovalna metodologija:
Izbran je bila kvantitativna metoda dela. Kot merski instrument smo uporabili strukturiran vprašalnik. Vzorec je prestavljalo 178 udeležencev šol za starše v gorenjskih zdravstvenih domovih. Realizacija vzorca je bila 44,5 %. Podatki so bili obdelani s programom SPSS. Za analizo podatkov smo uporabili t test, ANOVA, multivariantno regresijsko analizo, metoda glavnih komponent, PCA, kanonično korelacijsko analizo.

Rezultati:
Pripravljenost za učenje partnerske komunikacije je najbolj prisotno v skupini udeležencev, ki v odnosu zaznavajo težave (p = 0,000). Pozitivna stališča udeležencev o pomembnosti učenja za kakovosten odnos povečujejo pripravljenost po vključitvi v učenje komunikacije. Regresijski model pojasni 23 % pozitivnih stališč. Zadovoljstvo udeležencev s programom je visoko in je povezano z načinom podajanja vsebine. Regresijski model pojasni 60, 7 % načinov podajanja snovi. Čas, ki ga partnerja namenita osebnemu pogovoru, se je po obisku šole statistično pomembno podaljšal (z = -4,095; p = 0,000).

Zaključki:
Ugotavljamo, da način dela v skupini s pestro izbiro metod, ki aktivirajo udeležence, vpliva na zadovoljstvo udeležencev. Sorazmerno visok je tudi pripravljenost udeležencev po nadaljnjem učenju. Glede na to, bi bilo potrebno razmisliti o nadaljnji širitvi programa.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-29 23:31:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>64444</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
