<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64457"><dc:title>PERCEPCIJA KAKOVOSTI IZOBRAŽEVANJA IN MOTIVIRANOST ZA IZOBRAŽEVANJE MED DIJAKI IN ŠTUDENTI IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV S PODROČJA TURIZMA V SLOVENIJI</dc:title><dc:creator>Purgaj,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>turizem</dc:subject><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:subject>prostovoljstvo v turizmu</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo s kakovostjo izobraževanja</dc:subject><dc:subject>obvezna praksa.</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi sem preučeval značilnosti izobraževanja na področju turizma v Sloveniji in sicer predvsem skozi percepcijo dijakov in študentov, ki obiskujejo izobraževalne programe s področja turizma. Uporabil sem relevantno znanstveno in strokovno literaturo, izvedel pa sem tudi anketno raziskavo med 350 dijaki in 211 študenti, ki se izobražujejo na izobraževalnih programih s področja turizma. Ugotavljal sem koliko so dijaki in študenti aktivni v prostovoljnih aktivnostih povezanih s turizmom, kako ocenjujejo zadovoljstvo s kakovostjo izobraževalnih programov s področja turizma in katerim vsebinam, bi po njihovih ocenah v izobraževalnih programih morali nameniti več pozornosti. Podal sem se tudi v raziskovanje pomembnosti praktičnega izobraževanja in poskušal ugotoviti koliko so dijaki in študenti motivirani za opravljanje obvezne prakse v tujini. Ugotovitve raziskave kažejo, da so dijakom in študentom najbližje prostovoljne aktivnosti v organizacijah, ki izvajajo večinoma turistične aktivnosti. Dijaki in študentje, ki se izobražujejo na izobraževalnih programih s področja turizma, pretežno izražajo zadovoljstvo s kakovostjo izobraževanja, vključno z praktičnim izobraževanjem. Več kot pol anketiranih pa je motiviranih, da bi opravljajo obvezno prakso v tujini. Med manj zadovoljnimi dijaki in študenti je občutno bolj prisotna želja po dodatnih vsebinah, ki bi vključevale komuniciranje z gosti. Na tej osnovi lahko sklepamo, da je prav pomanjkanje takih vsebin eden izmed pomembnih razlogov za nižje ravni zadovoljstva. To se potrjuje tudi v ugotovitvi, da bi dijaki in študenti želeli imeti več dodatnih vsebin predvsem s področja komuniciranja v turizmu, k temu pa se pridružujejo sorodne vsebine, kot so tuji jeziki, animacije in turistično vodenje. Navedene ugotovitve tako kažejo na solidno raven zadovoljstva udeležencev v programih izobraževanja na področju turizma, pri čemer se možnosti za izboljšanje kažejo predvsem v večjem poudarku na praktičnem usposabljanju ter na področju komunikacijskih veščin in znanj.</dc:description><dc:publisher>[A. Purgaj]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-10-03 07:52:40</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>64457</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
