<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64667"><dc:title>DEJAVNIKI STRESA IN NJEGOVO OBVLADOVANJE V TELEKOMU SLOVENIJE D.D.</dc:title><dc:creator>Ocepek,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Treven,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>simptomi stresa</dc:subject><dc:subject>obvladovanje stresa</dc:subject><dc:subject>posledice stresa</dc:subject><dc:subject>zaposleni</dc:subject><dc:subject>delovno mesto</dc:subject><dc:subject>organizacijski stres</dc:subject><dc:subject>izgorelost zaposlenih</dc:subject><dc:subject>karoshi smrt</dc:subject><dc:subject>strategije stresa</dc:subject><dc:subject>tehnike sproščanja</dc:subject><dc:description>Stres na delovnem mestu je vsakdanji pojav. Vse hitrejši tempo življenja, pritiski doma in v službi lahko povzročijo motnje v delovanju telesa in duševnosti. Stres uvrščamo med tiste bolezni in težave, ki so nevidne in neotipljive, a še kako povzročajo preglavice. O njem govorimo, kadar od svojega telesa terjamo več, kot je zmožno. Pospeši utrip srca in poveča krvni tlak. Kratkotrajni stres ima lahko tudi pozitivne učinke, saj adrenalin, ki se sprosti v telesu, povzroči večjo učinkovitost in storilnost. Dolgotrajni stres pa telesu škoduje, saj lahko napade različne organe. Zaposleni, ki je pod stresom, ne škoduje samo sebi in svoji družini, temveč tudi organizaciji, kjer je zaposlen. Tudi podjetja lahko zapadejo stresu, ki se ga je težko otresti. Ta vrsta stresa se kaže v prevelikih kadrovskih spremembah, v slabih delovnih razmerah, v veliki odsotnosti z dela in v pogostih poškodbah pri delu. Zato mnoga podjetja poskrbijo za preventivo. Urejena medsebojna komunikacija, medsebojni odnosi, skrb za zdravo prehrano in urejene delovne razmere lahko pripomorejo k zmanjševanju organizacijskega stresa. V nekaterih podjetjih poznajo posebne merilce stresa, s katerimi merijo stopnjo napetosti in nezadovoljstva med zaposlenimi. Eden izmed takšnih merilcev je lahko tudi letni pogovor nadrejenih s svojimi zaposlenimi.</dc:description><dc:publisher>[T. Ocepek]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2016-11-17 21:19:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>64667</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
