<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64756"><dc:title>Organizacijska klima zdravstvenih delavcev v slovenskih in avstrijskih termah</dc:title><dc:creator>Zamuda,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovsenik,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zdravstveni delavci</dc:subject><dc:subject>organizacijska klima</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo na delovnem mestu</dc:subject><dc:subject>motivacija</dc:subject><dc:description>Uvod: Pozitivna organizacijska klima je temelj uspešnega poslovanja vsake organizacije, zato se nam je zdelo pomembno vložiti raziskovalni napor prav v prikaz podobnosti in razlik v doživljanju organizacijske klime, zadovoljstva in motivacije zdravstvenih delavcev v dveh podobnih ustanovah,  termah v Sloveniji in Avstriji. Namen naše raziskave je proučiti, kakšna je organizacijska klima v proučevanih organizacijah, kaj najbolj prispeva k organizacijski klimi, kaj zaposlene motivira pri njihovem delu, ter ugotoviti, kako organizacijsko klimo doživljajo Slovenci, ki so zaposleni v Avstriji.
Metodologija: V teoretičnem delu smo predstavili organizacijsko klimo, njene lastnosti, merjenje in njene dimenzije. Predstavili smo tudi interakcijo organizacijske klime z zadovoljstvom zdravstvenih delavcev, motivacijo in motivacijskimi dejavniki. Za našo raziskavo smo prilagodili anketni vprašalnik, povzet po projektu SiOk. Z anketo smo zbrali podatke med zdravstvenimi delavci, zaposlenimi v Sloveniji in v Avstriji. Vse podatke smo statistično obdelali s programom SPSS.
Rezultati: Rezultati naše raziskave so pokazali, da so povprečne vrednosti dimenzij organizacijske klime nižje pri slovenskih zdravstvenih delavcih kot pri avstrijskih. Ta razlika pa ni temeljna, saj so povprečne vrednosti dimenzij glede na posamezno državo zelo podobno razporejene. Najvišje ocenjena dimenzija v obeh državah so notranji odnosi, najpomembnejši motivacijski dejavnik pa dobri odnosi s sodelavci. Zaposleni so najbolj nezadovoljni z možnostmi za razvoj kariere in z nagrajevanjem.
Razprava in zaključek: Na podlagi teh ugotovitev smo izdelali predlog za preoblikovanje celotnega sistema napredovanja, v katerem naj bodo glavni kriteriji in pogoji za napredovanje jasno definirani. Za izboljšanje organizacijske klime bi po našem mnenju bilo treba v sodelovanju z organizacijo in zaposlenimi sestaviti nov model napredovanja, ki bo vezan na vizijo in cilje organizacije. Pri načrtu in oblikovanju celotnega modela naj sodelujejo vsi zaposleni.</dc:description><dc:publisher>[N. Zamuda]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2016-12-02 22:12:58</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>64756</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>