<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64786"><dc:title>ODGOVORNOST PRAVNIH OSEB ZA KAZNIVA DEJANJA</dc:title><dc:creator>Tertinek,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dežman,	Zlatan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pravna oseba</dc:subject><dc:subject>odgovornost pravnih oseb</dc:subject><dc:subject>krivda</dc:subject><dc:subject>kazenska odgovornost</dc:subject><dc:description>Že rimsko pravo je z znamenitim načelom Societas delinquere non potest preprečevalo deliktno odgovornost pravnih oseb, razvoj prava pa je to načelo obrnil in pod določenimi pogoji uvedel tudi odgovornost pravnih oseb. Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja določa 42. čl. Kazenskega zakonika  (v nadaljevanju KZ-1), še natančneje pa jo opredeli 4. čl. Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja  (v nadaljevanju ZOPOKD).
V mojem delu analiziram institut odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, pri čemer najprej prestavim zgodovinski razvoj te vrste odgovornosti v Sloveniji in mednarodnih pravnih dokumentih. Temu sledili namen ureditve odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja ter nadaljevanje v osrednji del magistrske naloge, ki obravnava analizo slovenske ureditve kazenske odgovornosti pravnih oseb ter probleme povezane z nejasno umestitvijo tega instituta v slovenski pravni red. Pri utemeljevanju kazenske odgovornosti pravnih oseb namenjam posebno pozornost vprašanju krivde, kot enem najkompleksnejših in najspornejših predpostavk odgovornosti. 
Osrednji temi sledi poglavje gospodarskih kaznivih dejanja ter sankcioniranje pravnih oseb, nadalje razmejitev kaznivih dejanj in prekrškov ter posebnosti kazenskega postopka za pravne osebe. Pred zaključkom, kjer povzamem sklepne ugotovitve pa za razmislek o nadaljnjih možnostih pravnega urejanja sledi še mednarodna primerjalno-pravna ureditev dveh različnih sistemov, kjer je na eni strani ameriški pravni red, ki kot poglavitni razlog za uzakonitev kazenske odgovornosti pravnih oseb pravni red navaja olajšanje pregona posameznikov, ki storijo kazniva dejanja kot predstavniki/uslužbenci pravne osebe ter nemški pravni red na drugi strani, ki zaradi inkvizitorne narave kazenskega postopka sploh ne potrebuje.</dc:description><dc:publisher>[N. Tertinek]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-12-11 17:16:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>64786</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
