<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64820"><dc:title>Zloraba plačilnih in kreditnih kartic</dc:title><dc:creator>Agović,	Elvin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kežmah,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>plačilna sredstva</dc:subject><dc:subject>kartično poslovanje</dc:subject><dc:subject>bančne kartice</dc:subject><dc:subject>plačilne kartice</dc:subject><dc:subject>zlorabe</dc:subject><dc:subject>varnost</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Leta 2011 so slovenske banke vpeljale boljše varnostne standarde za preprečevanje zlorab plačilnih oz. bančnih kartic. Ironično je to, da je stranski učinek boljše varnosti več kraj magnetnih zapisov kartic uporabnikov slovenskih bank (Voh Boštic, 2015). 
V diplomskem delu bomo najprej na kratko predstavili zgodovino in začetek zlorab s plačilnimi karticami, potem pa obravnavali najpogostejše vrste prevar prek plačilnih kartic in te razdelili v tri skupine, in sicer: fizične prevare, prevare trgovcev in prevare plačilnih kartic prek spleta. Potem sledi poglavje o tem, kako se zaščitimo oz. obvarujemo fizičnih prevar in prevar prek spleta.
Predstavljena bo globalna statistika zlorab plačilnih, debetnih in kreditnih kartic ter škoda, ki nastane v primeru zlorabe. Prav tako bo predstavljena statistika za Slovenijo in ZDA. ZDA so na svetu najbolj izpostavljene zlorabam plačilnih kartic, zato smo primerjali zakone in kazni za zlorabo plačilnih, debetnih in kreditnih kartic v ZDA in Sloveniji.
Opravili smo dva intervjuja in pregledali povzetek sodne preiskave, da si lažje predstavljamo celoten postopek pridobitve, ponarejanja in uporabe ukradenih in kopiranih plačilnih kartic. Intervjuja se razlikujeta v postopkih zlorabe in dogodka iz intervjujev sta drug od drugega časovno oddaljena 20 let, kar pomeni, da je en intervjuvanec izvajal zlorabo kartic, ko splet še ni bil tako dostopen kot danes oz. je pridobil zlorabil in uporabil kartice brez spleta. Drugi primer pa je ravno nasproten, saj je intervjuvanec kot glavno sredstvo za zlorabo uporabil splet. Predstavili bomo tudi primere iz zgodovine, ko so bila oškodovana velika podjetja in so bile izgube merjene v milijonih ameriških dolarjev, prav tako pa je bilo izgubljenih na milijone osebnih podatkov in podatkov plačilnih kartic, predstavljeni pa bodo še vzroki, zakaj je prišlo do tega.</dc:description><dc:publisher>E. Agović]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2016-12-18 18:03:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>64820</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
