<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64906"><dc:title>Odnos voznikov začetnikov do usposabljanja voznika začetnika</dc:title><dc:creator>Kemperle,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bren,	Matevž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vozniki</dc:subject><dc:subject>vozniki začetniki</dc:subject><dc:subject>usposabljanje</dc:subject><dc:subject>prometna varnost</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Vključevanje v promet se za bodoče voznike motornih vozil začne v avtošoli. Tam se kandidat za pridobitev vozniškega dovoljenja nauči vožnje na vseh vrstah cest. Po opravljenem vozniškem izpitu se voznik začetnik na vožnjo poda sam. Samostojnost in »samost« sta velika odgovornost. Voznik se na cesti zagotovo sreča z različnimi situacijami, lahko tudi nevarnimi. Republika Slovenija je z zakonom o voznikih 13. avgusta 2010 uzakonila, da se mora voznik začetnik v roku dveh let po opravljenem izpitu udeležiti usposabljanja voznika začetnika. Tam vozniki začetniki pridobijo dodatno znanje, ki pride v poštev in jim pomaga v nepredvidljivih situacijah.
Število prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami in smrtjo se v Sloveniji od leta 2011 zmanjšuje. Usposabljanje voznikov začetnikov je prav gotovo kamenček v mozaiku ukrepov, ki jih v Sloveniji izvajamo za izboljšanje prometne varnosti.
V raziskovalnem delu sem želela preveriti, kakšno mnenje imajo vozniki začetniki o samem usposabljanju. Izvedla sem anketo v AMZS Centru varne vožnje, ki izvaja ta program. Ugotovila sem, da se udeležencem usposabljanje zdi smiselno in potrebno.</dc:description><dc:publisher>A. Kemperle]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-01-16 10:47:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>64906</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
