Vpliv glasbe na starostnikaDivjak, Suzana (Avtor) Hlastan Ribič, Cirila (Mentor) Lorber, Mateja (Komentor) glasbastarostnikkrvni tlaksrčni utripanksioznostpočutje.Teoretična izhodišča: Glasba je umetnost in predstavlja univerzalno, nevidno moč, ki omogoča spremembe na fizični, čustveni, duševni in duhovni ravni; pomirja, spodbuja, tolaži, odpira našo notranjost in celi duševne rane ter ugodno vpliva na človekovo počutje in sproščenost. Namen raziskave je bil ugotoviti učinke glasbe predvajane s klavirjem na krvni tlak, srčni utrip in počutje starostnikov. Metodologija: Izvedena je bila kvantitativna in kvalitativna metodologija raziskovanja. V randomizirani študiji je sodelovalo 60 starostnikov iz izbranega doma starejših občanov. Študija je vključevala posameznike z diagnosticirano arterijsko hipertenzijo. V teoretičnem delu smo uporabili metodo kompilacije, v empiričnem delu pa deskriptivne frekvenčne in inferenčne statistične metode. Za potrditev hipotez smo uporabili neparametrični Wilcoxonov test. Prav tako smo izvedli intervju z devetimi sodelujočimi osebami v eksperimentalni skupini. Za obdelavo podatkov pridobljenih v okviru kvalitativne metodologije je bila uporabljena vsebinska analiza podatkov. Rezultati: V raziskavi smo s statistično analizo podatkov ugotovili, da je glasba ugodno vplivala na vitalne funkcije starostnikov, saj so se vrednosti meritev statistično značilno znižale, in sicer sistolični krvni tlak (Z = -1,975, p = 0,048) in srčni utrip (Z = -2,457, p = 0,013). V kontrolni skupini ni bilo zaznati statistično pomembnih razlik med začetnimi in končnimi vrednostmi meritev. V oceni anksioznosti pa smo zaznali statistično pomembno razliko tako v eksperimentalni (Z = -2,044, p = 0,040), kot kontrolni (Z = -2,907, p = 0,03) skupini. V oceni počutja ni bilo zaznati statistično pomembnih razlik ne v eksperimentalni in ne v kontrolni skupini starostnikov. V analizi podatkov kvalitativne raziskave je bilo ugotovljeno, da je pri posameznikih prišlo do izboljšanja počutja na telesnem, kognitivnem, emocionalnem in socialnem področju. Sklep: Iz analize podatkov ugotavljamo pozitivne učinke glasbe na krvni tlak, srčni utrip in počutje starostnikov. V mnogih bolnišnicah in ustanovah po svetu že uporabljajo glasbo kakor tudi glasbeno terapijo za sprostitvene namene in lajšanje bolečin. Tudi v Sloveniji bi jo lahko vključili kot pomoč pri zdravljenju, sproščanju in izboljšanju počutja. Hkrati pa bi bilo potrebno ljudi spodbujati k večji odprtosti in naklonjenosti za nefarmakološke metode zdravljenja.[S. Divjak]20172017-01-18 19:46:55Magistrsko delo/naloga64955sl