<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64969"><dc:title>Primerjava proizvodnih lastnosti krav lisaste pasme po domačih in tujih bikih</dc:title><dc:creator>Tuš,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Janžekovič,	Marjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Virk,	Tadej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>krave molznice</dc:subject><dc:subject>lisasta pasma</dc:subject><dc:subject>izvor plemenjaka</dc:subject><dc:subject>proizvodne lastnosti</dc:subject><dc:description>Cilj preučevanja je primerjava proizvodnih lastnosti krav lisaste pasme (LS) in križank z lisasto pasmo (LSX) glede na izvor očeta. V proučevanje smo vključili 100 krav (49 krav LS in 51 LSX), ki so prvič telile od leta 1994 do vključno 2014 na eni kmetiji, kjer so bile v enaki oskrbi z enakimi pogoji reje. Preučevali smo 7 lastnosti, ki se nanašajo na količino in kakovost mleka, 11 funkcionalnih lastnosti in 9 plemenskih vrednosti (PV). Najmlajše so telile krave LSX, ki so bile potomke tujih očetov. Dosegle so največ laktacij in s tem najvišjo starost ob izločitvi ter najkrajšo dobo med telitvama. Statistično značilne razlike (p ≤ 0,05) smo ugotovili pri povprečni prirejeni količini mleka in beljakovin v standardni laktaciji, kjer so bile boljše krave LS, potomke slovenskih očetov. Pri primerjavi količine mleka pri posamezni laktaciji smo ugotovili, da so krave LSX, potomke tujih očetov, v vseh laktacijah namolzle več mleka. Največ so namolzle v peti laktaciji, kjer je bila razlika tudi statistično značilna (p ≤ 0,05). Pri primerjavi plemenskih vrednosti smo ugotovili, da so imele potomke in matere potomk LS pasme slovenskih očetov boljše plemenske vrednosti kot potomke tujih očetov.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-01-23 16:27:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>64969</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
