<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=65090"><dc:title>Nekateri družbeni vidiki nasilja nad otroki</dc:title><dc:creator>Kopinšek,	Daniela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Goriup,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>odgovornost družbe</dc:subject><dc:subject>vzgoja</dc:subject><dc:subject>odkrivanje nasilja</dc:subject><dc:subject>preprečevanje nasilja</dc:subject><dc:subject>znanje.</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: Otroci se sami ne morejo zaščiti pred nasiljem, ampak je to naloga in dolžnost vseh odraslih. Ključnega pomena je, kako se družba odziva na nasilje nad otroki. Zato je treba družbo in posameznike ozaveščati, o nedopustnosti nasilja pa je nujno treba izobraževati tudi otroke.

Metodologija raziskovanja: V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili metodo kvantitativnega raziskovanja. Raziskavo smo izvedli na III. osnovni šoli Celje.

Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da učenci največ informacij o nasilju nad otroki dobijo v šoli ali pri obšolskih dejavnostih. Ugotovili smo, da je nad otroki najbolj izvajano fizično in psihično nasilje odraslih oseb, najpogosteje staršev.

Sklep: Življenje brez nasilja je temeljna otrokova pravica. Za dosego ničelne tolerance do nasilja nad otroki bo treba v naši družbi še veliko osveščanja o nesprejemljivosti le-tega.

Tudi medicinske sestre lahko v okviru zdravstvene vzgoje prispevajo k večji ozaveščenosti na tem področju, da se tako prepreči nadaljnje povzročanje, toleriranje in upravičevanje nasilja nad otroki.
</dc:description><dc:publisher>[D. Kopinšek]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-02-22 13:14:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>65090</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
