Etični vidik oskrbe osebe z demenco ob koncu življenjaGoršak Lovšin, Valentina (Avtor) Borstner, Bojan (Mentor) pozni stadij demencepaliativna oskrba dementnih bolnikovetikakakovost življenjaŠtevilo dementnih oseb povsod v razvitem svetu narašča. Tisti, ki doživijo zadnji stadij bolezni, so popolnoma odvisni od drugih ljudi. Brez ustrezne oskrbe umrejo, ker v ničemer ne morejo poskrbeti zase. Niso sposobni izražati svojih potreb. V takem stanju sta vprašljivi njihovo dostojanstvo in avtonomija. Večkrat so podvrženi številnim nepotrebnim medicinskim postopkom in obravnavam, ki ne prinesejo izboljšanja stanja, temveč povečajo trpljenje. V nalogi je bila uporabljena kvantitativna in deskriptivna raziskovalna metoda s kritičnim pregledom literature. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo zbiranja podatkov. Izvedli smo anketo, za katero smo uporabili vprašalnik, kombiniranega zaprtega in odprtega tipa. Za obdelavo podatkov smo uporabili Microsoft Office Excel program. Raziskavo smo izvedli med zdravstvenimi delavci in njihovimi sodelavci v petih slovenskih domovih za starejše in na psihiatričnem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. V raziskavo smo uvrstili 114 pravilno izpolnjenih vprašalnikov Zdravstveni delavci in sodelavci v zavodih poznajo potrebe umirajočih dementnih bolnikov, so sočutni in empatični. Smatrajo, da so dovolj kompetentni za oskrbo omenjenih bolnikov. Kljub temu jih večina meni, da potrebujejo dodatna znanja. Veliko njih čuti nemoč in stres, vendar delovnega mesta ne bi zamenjali. Kritični so do opuščanja in slabega dela sodelavcev. Sami za sebe menijo, da ravnajo vedno etično, česar pa ne morejo trditi za sodelavce. Mlajši, manj izkušeni delavci pogosteje v življenju umirajočih dementnih oseb, ne najdejo smisla, ali o njem ne razmišljajo. Določeno stopnjo rutine in okrnjene nege smo zaznali pri starejših srednjih medicinskih sestrah. Za optimalno oskrbo umirajočih dementnih oseb je primerna paliativna oskrba, ki daje odgovor na potrebe bolnikov, svojcev in poklicnih oskrbovalcev. V Sloveniji je bolniki skoraj niso deležni, tudi v tujini imajo težave z nameščanjem dementnih bolnikov v paliativno oskrbo. Delavci, ki skrbijo za umirajoče dementne bolnike, poznajo na splošno paliativno oskrbo dementnih oseb, poglobljenih znanj nimajo, kljub temu se trudijo zadovoljiti potrebe in poskrbeti za čim večje udobje.  [V. Goršak Lovšin]20172017-02-24 15:22:31Magistrsko delo/naloga65102sl