<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=65124"><dc:title>Analiza ženskega podjetništva in aspiracijskih ravni</dc:title><dc:creator>Korošec,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Širec,	Karin	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>podjetništvo</dc:subject><dc:subject>žensko podjetništvo</dc:subject><dc:subject>aspiracijske ravni</dc:subject><dc:subject>rast podjetja</dc:subject><dc:subject>inovativnost</dc:subject><dc:subject>internacionalizacija</dc:subject><dc:description>Težavno podjetniško okolje, neugodne razmere za nastajanje in razvoj podjetja, trojna vloga, vloga matere, žene in gospodinje ter strah pred neuspehom, so najpogostejši razlogi, za skromen delež ženskih podjetnic v Sloveniji. 

Kljub dejstvom, da so v povprečju ženske bolj izobražene kot moški, da se plačilna politika med spoloma izravnava ter, da si Evropska unija v zadnjih letih močno prizadeva za krepitev žensk v podjetništvu, kar nenazadnje ugodno vpliva na gospodarsko rast držav, je delež podjetnic še vedno nižji od deleža moških, ki so aktivno vključeni v podjetništvo. 

Ženske v Sloveniji, so na vodilnih položajih predvsem na področju marketinga, mode in storitvenih dejavnosti, medtem ko je večji delež moških podjetnikov, na vodilnih položajih na področju informacijske tehnologije in v gradbeništvu. 

V magistrski nalogi obravnavamo pojav podjetništva, ženskega podjetništva ter apiracijskih ravni in proučujemo, ali spol je tisti dejavnik, ki riše ločnico med aspiracijskimi ravnmi posameznikov.</dc:description><dc:publisher>[Š. Korošec]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-03-02 09:13:51</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>65124</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
