<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=65156"><dc:title>Primerjava metod zakoličbe dolžinskih objektov in velikih površin</dc:title><dc:creator>Leskovšek,	Gregor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovačič,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kamnik,	Rok	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>geodezija</dc:subject><dc:subject>zakoličbe</dc:subject><dc:subject>natančnost</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bila primerjava metod zakoličbe dolžinskih objektov in velikih površin. Proces zakoličevanja se razlikuje od vrste objekta, ki ga zakoličujemo. Povzeli smo glavne značilnosti zakoličbe stanovanjskih, dolžinskih ter komunalnih objektov. Teoretično smo prikazali tudi izvedbo višinske zakoličbe s pomočjo nivelirja. Določeno pozornost smo namenili zahtevani merski natančnosti pri opravljanju geodetskih dejavnosti ter povezavi med gradbeno in mersko natančnostjo zakoličevanja. V magistrskem delu smo spoznali različne načine zajemanja podatkov za potrebe geodetske stroke. Posebno pozornost smo namenili metodi izmere GNSS ter metodi z elektronskim tahimetrom. Primerjali smo natančnost zakoličbe med obema načinoma zajemanja podatkov. Praktični primer smo izvedli s sistemom GNSS Topcon Hiper V in z elektronskim tahimetrom priznanega švicarskega proizvajalca Leica TS50. Analiza je pokazala, da je zakoličevanje natančnejše z uporabo elektronskega tahimetra, vendar tudi uporaba metode izmere GNSS omogoča dovolj natančno izvedbo zakoličbe dolžinskih kot tudi enostavnih stanovanjskih objektov.</dc:description><dc:publisher>[G. Leskovšek]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-03-11 13:38:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>65156</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>