<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=65172"><dc:title>Načrtovanje nabave v okviru javnih naročil v podjetju dem d.o.o.</dc:title><dc:creator>Helbl,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Završnik,	Bruno	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>javno naročanje</dc:subject><dc:subject>infrastrukturno področje</dc:subject><dc:subject>načrtovanje javnih naročil</dc:subject><dc:subject>drobljenje javnih naročil</dc:subject><dc:subject>ZJN-3</dc:subject><dc:description>Zaradi evropskih direktiv in zakonskih zahtev Zakona o javnem naročanju ZJN-3 bo teženj po celovitem obvladovanju nabav, vključno z načrtovanjem le-teh, pri javnih naročnikih na splošnem in prav tako infrastrukturnem področju v prihodnosti vse več.
Da celotni sistem javnega naročanja deluje in sledi ciljem javnega naročanja, morajo naročniki pri izvajanju postopkov javnih naročil spoštovati temeljna načela javnega naročanja. Zmotno je prepričanje naročnikov, da temeljna načela veljajo samo za javna naročila nad mejnimi vrednostmi ZJN-3.
Z novim Zakonom ZJN-3 je še bolj poudarjeno temeljno pravilo, da naročnik ne sme razdeliti javnega naročila oz. ga oblikovati v več javnih naročil, da bi se izognil uporabi zakona o javnem naročanju.
Z načrtovanjem v okviru javnega naročanja se postavljajo cilji javnega naročanja in načini njihove uresničitve:
	izbor najprimernejšega in pravilnega postopka javnega naročila,
	učinkovito in racionalno gospodarjenje z razpoložljivimi sredstvi,
	zagotoviti zakonit in pošten izbor ponudnika na trgu EU.
Letni načrt nabav je torej osnovno izhodišče za preprečitev drobljenja naročil zaradi zahtev zakonodaje, prav tako pa je nujen s stališča ekonomičnosti izvedbe posameznih nabavnih postopkov, načrtovanja resursov itd.
Priprava letnega načrta naročil v Sloveniji ni zakonska obveza naročnikov, zato ZJN-3 ne predpisuje postopkov priprave in izvedb načrtovanja naročil, prav tako ne definira njegovih vsebin in oblik. 
Kot tudi v ostalih členih ZJN-3 je zakonodaja glede drobljenja naročil in glede pravil istovrstnosti predmetov naročil nejasna, tako da si pač zakonodajo vsak naročnik tolmači po svoje. 
V analiziranem podjetju DEM naročil ne načrtujejo, zato obstaja tveganje izbora neustreznih postopkov in tveganje drobitve naročil, prav tako ni ekonomskih učinkov zaradi racionalnejših postopkov, poenotenih vrst blaga in storitev. 
Problemi izhajajo tudi iz neustreznega upravljanja nabave in (ne)sodelovanja ostalih strokovnih služb v ciklu nabave. Razlog je tudi v pomanjkljivem znanju s področja javno-naročniške zakonodaje, pomanjkanju izkušenj in nepoznavanju odločitev Državne revizijske komisije in Računskega sodišča. 
Upam, da bo vodstvo analiziranega podjetja prepoznalo aktivnosti in procese v pred razpisni fazi javnih naročil kot nujne in pomembne za celotno organizacijo, jim dalo ustrezno težo, zagotovilo ustrezne resurse v znanju in ljudeh ter zagotovilo in koordiniralo sodelovanje različnih služb na vseh nivojih upravljanja.</dc:description><dc:publisher>[M. Helbl]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-03-14 15:12:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>65172</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
