<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=65256"><dc:title>Sprejemanje in uporaba informacijskih tehnologij v slovenskem javnem zdravstvu</dc:title><dc:creator>Vinko,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brecelj,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Eržen,	Ivan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dinevski,	Dejan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>teoretični modeli</dc:subject><dc:subject>odnos do računalnikov</dc:subject><dc:subject>motivacija</dc:subject><dc:subject>vedenje</dc:subject><dc:subject>javno zdravstvo</dc:subject><dc:description>Izhodišča: Namen raziskave je bil oceniti sprejemanje in uporabo informacijske tehnologije (IT) med različnimi profili strokovnega osebja, zaposlenega v slovenskih javnih zdravstvenih ustanovah. Kljub dolgoletnemu procesu informatizacije slovenskega zdravstva taka raziskava, kolikor vemo, na nacionalni ravni še ni bila izvedena.
Metode: Na podlagi metodologije Unified Theory of Acceptance and Use of Technology (UTAUT) smo sestavili anketni vprašalnik s 37 zaprtimi vprašanji. Na vprašanja so odgovarjali strokovni delavci, zaposleni v javnih zdravstvenih ustanovah v Sloveniji. K sodelovanju smo povabili 100 zdravstvenih ustanov. Z odgovori se jih je odzvalo 52. Prejeli smo 1575 veljavno rešenih vprašalnikov. Rezultate smo statistično analizirali na podlagi opisne statistike in logistične regresije. Mejo signifikantnosti smo postavili pri vrednosti p&lt; 0,05.
Rezultati: Ugotovili smo visoko stopnjo upora- be in pripravljenosti za uporabo IT med vsemi profili anketirancev. Kar 77 % jih računalniški sistem pri delu uporablja večkrat na dan. Naj- višja stopnja povezanosti s pogosto uporabo IT imajo večletne izkušnje z uporabo IT pri delu (p &lt; 0,001). Anketiranci so visoko ocenili koristnost uporabe IT (4,50 od 5) in lastno znanje uporabe IT (4,28). Nekoliko manj so zadovoljni z delovanjem računalniških sistemov in dosegljivostjo tehnološke pomoči v primeru težav (oboje 3,57).
Zaključki: Rezultati pričajo o splošni naklonjenosti IT med slovenskimi zdravstvenimi delavci in pogostosti uporabe. Rezultati so toliko bolj relevantni zato, ker je raziskava uspela zajeti vse profile zdravstvenih delavcev v vseh vrstah usta- nov po vsej Sloveniji.</dc:description><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2017-03-27 11:16:12</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>65256</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
