<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=65492"><dc:title>Pasti zadolževanja v tuji valuti na primeru švicarskega franka</dc:title><dc:creator>Jarc,	Nadja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinarič,	Franjo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Varna valuta</dc:subject><dc:subject>valutno tveganje</dc:subject><dc:subject>kreditno tveganje</dc:subject><dc:subject>obrestno tveganje</dc:subject><dc:subject>valutni izvedeni terminski instrumenti.</dc:subject><dc:description>V preteklem desetletju se je med leti 1997 do 2007 nominalna vrednost vseh kreditov evropskih bank podvojila (iz 9.441 milijard CHF na 19.996 milijard CHF). V istem obdobju se je vrednost kreditov v tuji valuti skoraj potrojila (iz 558 milijard CHF na 1.627 milijard CHF). Švicarska nacionalna banka (SNB) ocenjuje, da je bila decembra 2007 vrednost kreditov nominiranih v CHF znotraj evroobmočja 238 milijard CHF, v drugih evropskih državah pa 122 milijard CHF. 
Krediti v CHF so za slovenske in druge kreditojemalce članic EU posebni iz dveh razlogov. Prvič, kreditojemalci se dodatno soočajo še z valutnim tveganjem. Druga posebnost kredita v CHF se kaže v statusu CHF kot globalne varne valute, ki v času gospodarskega razcveta postopoma depreciira, v času krize pa močno apreciira. 
Tako je namen našega magistrskega dela, da se predstavijo posledice izpostavljenosti valutnemu tveganju pri kreditu v CHF oz. nasploh pri kreditu v tuji valuti. Iz tega razloga med seboj primerjamo vrednosti anuitet kredita v domači valuti (v našem primeru EUR) in kredita v tuji valuti (CHF). Ker je višina obrestnih mer pri posameznih kreditih zaupen podatek, smo kot obrestne mere pri izračunih kredita v EUR uporabili 6-mesečni EURIBOR, pri kreditih v CHF pa 6-mesečni LIBOR za CHF. Da bi dodatno izpostavili vpliv valutnega tveganja na kredit v sklopu izračunov predstavljamo tudi izračune, kjer uporabimo tako eno izmed notranjih oblik zavarovanja (ščitenje s pomočjo prihodkov v CHF) kot eno izmed zunanjih oblik zavarovanja (valutni terminski posli) pred valutnim tveganjem. 
Ker je problematika kredita v CHF zaradi valutnega tveganja doletela večino članic EU, predstavljamo tudi regulativne ukrepe in načine, preko katerih so se določene članice, med njimi je tudi Slovenija, soočile z reševanjem težav kreditojemalcev in kreditodajalcev kreditov v CHF. Iz predstavljenih rezultatov in rešitev ugotavljamo, da je valutno tveganje osrednja past kredita v CHF (kredita v tuji valuti). Rešitev ni, da se takšni posli nasploh prepovedo, ampak da regulatorji in kreditodajalci težijo k iskanju načinov, preko katerih bodo kreditojemalci primorani uporabiti eno izmed oblik zavarovanja valutnega tveganja ob sklenitvi kredita v tuji valuti.</dc:description><dc:publisher>[N. Jarc]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-04-10 20:27:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>65492</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
