<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=65546"><dc:title>Primerjava med permakulturnim, konvencionalnim in ekološkim vrtom</dc:title><dc:creator>Vrbač,	Suzana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bavec,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Robačer,	Martina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vrt</dc:subject><dc:subject>ekološko</dc:subject><dc:subject>konvencionalno</dc:subject><dc:subject>permakulturno</dc:subject><dc:description>V Sloveniji, pa tudi drugod po svetu, je opazna težnja, da bi vsako gospodinjstvo imelo svoj vrt, vedno večja pa je tudi želja po samooskrbi. Prav tako so ljudje vedno bolj osveščeni glede pomembnosti neoporečne hrane, vzgojene brez pesticidov in na čim bolj naraven način. Zato je bila v letu 2016 narejena diplomska naloga, katere namen je iz različnih aspektov, pomembnih za vsakega sodobnega vrtičkarja, ugotoviti, kakšen način vrtnarjenja je najbolj optimalen, da ima vrtičkar čim več koristi s čim manj negativnimi vplivi na okolje. Med tremi različnimi načini oskrbe vrta, in sicer permakulturnim, ekološkim ter konvencionalno oskrbovanim vrtom, je bila narejena primerjava skupne količine pridelkov posameznih zelenjadnic, števila plodov, velikosti rastlin, največje pojavnosti določenih bolezni in škodljivcev, populacija deževnikov ter analiza inputov in ocena tržne vrednosti. V poskusu smo želeli priti do rezultatov, kateri pridelovalni način privablja največ koristnih organizmov ter naredili primerjavo v populaciji deževnikov. Kot zaključek je iz vseh vloženih inputov (stroški za gnojila, škropiva, ure dela ...) ovrednotena in izračunana povprečna lastna cena pridelkov glede na način oskrbe vrta. Rezultati so pokazali, da je bilo v primerjavi s konvencionalnim vrtom na ekološkem 25,01 % manj pridelka, na permakulturnem pa 39,38 %. Pri analizi populacije deževnikov smo prišli do zaključka, da sta število srednjih deževnikov in skupna masa deževnikov odvisna od načina pridelave. Tako je število srednjih deževnikov na ekološkem vrtu (17,0/0,25 m2) in permakulturnem vrtu (17,5/0,25 m2) statistično enako in večje od števila deževnikov na konvencionalnem vrtu (12,0/0,25 m2 ). Pri izračunu tržne vrednosti smo prišli do rezultatov, da je najoptimalnejši ekološki vrt s skupnimi stroški 348,8 € letno. Rezultati poskusa, narejenega v letu 2016, lahko vrtičkarjem pomagajo pri lažji odločitvi, za kateri pridelovalni sistem se bodo odločili.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-04-24 18:21:59</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>65546</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
