<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=65564"><dc:title>Stališča študentov razrednega pouka do zdravstvene vzgoje</dc:title><dc:creator>Jan,	Samo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hus,	Vlasta	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zdravje</dc:subject><dc:subject>zdravstvena vzgoja</dc:subject><dc:subject>prva pomoč</dc:subject><dc:subject>poškodba</dc:subject><dc:subject>razredni pouk</dc:subject><dc:subject>zakonodaja</dc:subject><dc:description>Zdravje je tisto, ki v našem življenju predstavlja predpogoj za vse naše početje. Le zdravi smo lahko produktivni – s produktivnostjo pa se čutimo koristne in s tem dajemo našemu življenju smisel. Za čim večjo produktivnost moramo vedeti, kako zdravje ohranjati, tako v preventivi kot kurativi. Poleg ohranjanja lastnega zdravja je naša dolžnost, da pomagamo sočloveku in s svojimi dejanji pripomoremo tudi k boljšemu splošnemu zdravju. Še posebej pomembna je vloga ljudi, ki so odgovorni za najranljivejšo skupino družbe, otroke. To so med drugim učitelji razrednega pouka, ki se v sklopu vzgojno-izobraževalnega procesa vsak dan srečujejo z najmlajšimi. Kjer je veliko ljudi, je tudi veliko možnosti, da pride do ogrožanja zdravja. Učitelji zakonsko odgovarjajo za vse sodelujoče v  vzgojno-izobraževalnem procesu, vse to pa je razlog, da bi morali biti dobro podkovani z znanjem s področja zdravstvene vzgoje.
V primarnem delu raziskave nas je zanimalo, kako študenti, ki zaključujejo dodiplomski študij razrednega pouka v Sloveniji, pojmujejo zdravstveno vzgojo, kakšna so njihova stališča do zdravstvene vzgoje, kakšna je njihova ocena o pridobljenem znanju s tega področja ter katera področja prve pomoči se jim zdijo najpomembnejša. V drugem delu raziskave smo se posvetili iskanju vsebin, povezanih z zdravstveno vzgojo na študijskih programih razrednega pouka v Sloveniji. Primerjali smo cilje, kompetence, predmetnike in nabor izbirnih predmetov na omenjenih študijskih programih. V tretjem delu raziskave smo na treh naključno izbranih osnovnih šolah preverjali, ali vodijo evidenco o poškodbah, ali imajo za to izdelan zapisnik, kakšno je bilo število poškodb v obdobju preteklih 5 let ter do kakšnih poškodb prihaja. 
Prišli smo do (pričakovanih) ugotovitev, da študenti razrednega pouka v Sloveniji po študiju čutijo pomanjkanje pridobljenih znanj s področja zdravstvene vzgoje. Poleg tega se strinjajo, da bi tak predmet moral biti v študijskem predmetniku razrednega pouka, saj se trenutno ne čutijo sposobne ukrepati v primeru poškodbe otroka. Pri primerjavi študijskih programov razrednega pouka skoraj ni zaslediti vsebin s področja zdravstvene vzgoje, velika odstopanja med fakultetami smo opazili tudi pri naboru izbirnih predmetov.
Osnovne šole s pomočjo zapisnikov vodijo evidenco o poškodbah. Število poškodb se z vsakim letom povečuje, prihaja pa do raznovrstnih poškodb, ki od odgovornih zahtevajo usposobljenost na področju zdravstvene vzgoje.</dc:description><dc:publisher>[S. Jan]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-04-29 18:39:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>65564</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
