<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=65783"><dc:title>Dejavnosti in možnosti izoblikovanja jezika na madžarsko govorečem prostoru in proces Palást</dc:title><dc:creator>Kolláth,	Anna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>jezikovna kultura</dc:subject><dc:subject>jezikovno načrtovanje</dc:subject><dc:subject>jezikovni management</dc:subject><dc:subject>Prekmurje</dc:subject><dc:subject>madžarščina</dc:subject><dc:description>V razpravi želim okvirno predstaviti delo, stališča, teoretične vzgibe, dileme in rezultate dela raziskovalne skupine. To temelji na teoriji jezikovnega menedžmenta (Language Management Theory; Björn H. Jernudd in Jiři V. Neustupny), ki poudarja jezikovni problem (in ne jezikovno nepravilnost). Njen cilj je razkrivanje, analiziranje in reševanje čim večjega števila jezikovnih problemov, nastalih v določenih govornih skupnostih. Jezikovni problem je to, kar občutijo govorci med vsakdanjo komunikacijo, in ne tisto, o čemer odločajo strokovnjaki v različnih elitnih družbenih ustanovah (npr. ministrstva, akademije). Od dosedanje prakse v jezikovni kulturi se strokovnjaki ločimo tudi po tem, da razumemo jezikovne spremembe kot naravne procese in ne kot podiranje knjižne norme. Poudarjamo tudi, da je v okviru madžarske jezikovne skupnosti oblikovanje maternega jezika med manjšinami še bolj pomembno kot v matični državi.</dc:description><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2017-05-18 15:21:03</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>65783</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
