<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=65817"><dc:title>Individualni napredek učencev pri pisanju zgodbe ob sliki med drugim in tretjim razredom</dc:title><dc:creator>Kobale,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ropič Kop,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>opismenjevanje</dc:subject><dc:subject>pisanje</dc:subject><dc:subject>količinski vidik</dc:subject><dc:subject>zgodba</dc:subject><dc:subject>individualni napredek</dc:subject><dc:description>V prvem triletju osnovne šole je izobraževalni proces pri pouku slovenščine vezan na proces opismenjevanja. Za tak proces pa moramo razvijati komunikacijske spretnosti, ki se jih ljudje učimo celo življenje. Gre za nepretrgan proces, ki se začenja že pred formalnim začetkom šolanja in traja do funkcionalne pismenosti človeka. Ta cilj nekateri dosežejo že po nekaj letih šolanja, drugi nikoli. Kot novorojenčki smo najprej sposobni le poslušati, kasneje govoriti, ko pa začnemo s šolanjem, se naučimo tudi brati in pisati. V šolo učenci vstopijo z različnimi predznanji, na kar mora biti učitelj pripravljen. Ugotoviti mora, kje nadaljevati z učenčevim razvojem pisalnih oz. bralnih zmožnosti. Za usvojitev pisanja in branja je potrebne veliko vaje, motivacije in učenčevega interesa. Ko učenci usvojijo tehniko pisanja, jih pričnemo spodbujati h kreativnemu pisanju, kar pomeni, da ob večji ali manjši predhodni pripravi z učiteljem, pišejo samostojno. Ena izmed oblik samostojnega pisanja je tudi opis slike. To učenci predstavijo v pripovedi, na podlagi slike je ustvarjeno novo besedilo. Besedno ustvarjalnejši učenci pišejo daljše povedi, zapisujejo več zloženih povedi, uporabljajo več kakovostnih pridevnikov.
V svojem empiričnem delu sem raziskovala individualni napredek učencev ob pisanju opisa slike med drugim in tretjim razredom iz količinskega vidika, torej števila besed, povedi, povprečje besed v povedih. Raziskava je bila izvedena na petih mariborskih osnovnih šolah med istimi učenci. Dobili so nalogo, da napišejo besedilo ob dani ilustraciji. Raziskovala sem, ali so pri drugem preverjanju pokazali napredek enoletnega utrjevanja pisanja. Uporabila sem deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Na podlagi rezultatov sem ugotovila individualni napredek otrok. Preverjanje učencev je potekalo dvakrat, meseca maja 2013 in maja 2014, instrumentarij je bil enak, saj sem lahko le na ta način merila napredek.</dc:description><dc:publisher>[J. Kobale]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-05-24 19:20:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>65817</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
