<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=65825"><dc:title>Odnos zaposlenih do zdravega življenskega sloga ter promocija zdravja na delovnem mestu</dc:title><dc:creator>Pucko,	Viktorija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lahe,	Milica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Strauss,	Maja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>medicinska sestra</dc:subject><dc:subject>zdrav način življenja</dc:subject><dc:subject>zdravje</dc:subject><dc:subject>preventiva</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: V 21. stoletju smo s sodobnim načinom življenja  zelo izpostavljeni dejavnikom, ki vplivajo na zdrav življenjski slog. Z zdravo prehrano, enako porazdeljenimi obroki čez dan, z redno telesno aktivnostjo, vsaj 30 minut na dan in z opustitvijo kajenja in alkohola ter izogibanju stresa, lahko preprečimo tveganje za nastanek kronično nenalezljivih bolezni. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen odnos imajo zaposleni v farmacevtskem podjetju v Pomurju do zdravega življenjskega sloga.
Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni in deskriptivni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil sestavljen iz 22 vprašanj zaprtega tipa. Raziskava je bila izvedena v farmacevtskem podjetju v Pomurju, kjer je sodelovalo 50 zaposlenih. Rezultate ankete smo obdelali z računalniškimi programi Microsoft Office Word 2007 in Microsoft Office Excel 2007. 
Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da anketiranci ne živijo zdravo oziroma nimajo zdravega življenjskega sloga. Večina zaposlenih nima enako porazdeljenih obrokov čez dan, premalo jih zajtrkuje, zelenjavo in sadje zaužijejo le 3-krat do 4-krat tedensko. Anketiranci so tudi mnenja, da je njihovo delo stresno in se tudi pogosto znajdejo v stresni situaciji na delovnem mestu. Večina anketirancev se strinja, da se v njihovem podjetju spodbuja zdrav način življenja ter, da se izvajajo razne aktivnosti za spodbujanje zdravega sloga življenja. 
Sklep: Podatki pridobljeni iz raziskave nam povedo, da zaposleni ne živijo zdravo.  Vsak zdrav posameznik, ki skrbi za zdravo prehrano, je dovolj telesno aktiven, se izogiba kajenju in alkoholu ter stresu lahko prepreči tveganje za nastanek kronično nenalezljivih bolezni. Pomembno vlogo pri krepitvi zdravja, preprečevanju bolezni in obnavljanju zdravja ima zdravstveno-vzgojno delo medicinskih sester, kakor tudi delovne organizacije.</dc:description><dc:publisher>[V. Pucko]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-05-25 11:52:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>65825</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
