<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=65853"><dc:title>Kriminaliteta zoper vodo - pregled tujih študij</dc:title><dc:creator>Sehur,	Simona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Eman,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>voda</dc:subject><dc:subject>vodni viri</dc:subject><dc:subject>onesnaževanje</dc:subject><dc:subject>privatizacija</dc:subject><dc:subject>ekološka kriminaliteta</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Voda, spojina brez katere ne bi bilo življenja, je danes ogrožena zaradi negativnih posegov vanjo (spreminjanje njenih bioloških, fizikalnih in kemijskih lastnosti) s strani posameznika, podjetij in korporacij. V diplomski nalogi smo analizirali pregled tujih študij in ugotovili, da lahko kriminaliteto zoper vodo v širšem razdelimo na tri skupine. Prvo, med ljudmi najbolj znano onesnaževanje smo predstavili na primerih razlitij nafte (Ekvador, Mehiški zaliv, razlitja iz tankerjev), odstranjevanja odpadnih zdravil, plastike, kemikalij in radioaktivnih odpadkov. Druga skupina, ki je mnogi sicer ne bi zaznavali kot kriminaliteto zoper vodo, je po našem mnenju pretirana uporaba le-te. Aralsko jezero je tipičen primer, kjer ljudje vodo pretirano uporabljajo za namene namakanja in s tem povzročajo krčenje jezera zaradi zmanjšanih pritokov. Kot tretjo in zadnjo vrsto pa smo predstavili privatizacijo vodnih virov. Velike korporacije dandanes vodo, ki je naravna dobrina, izkoriščajo in si ustvarjajo ogromne dobičke. S tem povzročajo pomanjkanja vode v skupnostih ali težji dostop do nje. Kot primer smo predstavili dve korporaciji: Coca-Colo in Nestle. Ugotovili smo, da se večina kriminalitete zoper vodo zgodi v državah tretjega sveta ter da so zanjo največkrat odgovorne korporacije, ki jim je dobiček pomembnejši od varovanja okolja in varovanja človekovih pravic. Njihova moč v svetu in slaba zakonodaja na tem področju pa jim vse to omogočata. Večkrat namreč za svoja dejanja sploh ne odgovarjajo (primer Chevron v Ekvadorju) oziroma dobijo le denarno kazen (naftna korporacija BP (British Petroleum) v Mehiškem zalivu). Na podlagi ugotovitev predlagamo na področju kriminalitete zoper vodo dve izboljšavi. Večji poudarek je potrebno narediti na ozaveščanju o problematiki, saj lahko pri zmanjšanju kriminalitete zoper vodo ogromno pripomore vsak posameznik sam. Nujno potrebne se nam zdijo tudi spremembe na področju zakonodaje.</dc:description><dc:publisher>S. Sehur]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-05-28 12:56:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>65853</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>