<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=65859"><dc:title>Idilični prostori kot drugi prostori v pripovedni prozi Pavline Pajk</dc:title><dc:creator>Čeh Steger,	Jožica	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenska književnost</dc:subject><dc:subject>pripovedna proza</dc:subject><dc:subject>idilični prostori</dc:subject><dc:subject>heterotopije</dc:subject><dc:subject>rastlinske metafore</dc:subject><dc:description>V izbrani pripovedni prozi Pavline Pajk so predstavljeni idilični prostori (vrtovi, gaji, ribniki in gozdne jase), ki s posameznimi prvinami spomi- njajo na locus amoenus. Praviloma se pojavljajo v vlogi romantičnih hete- rotopij kot iluzijski prostori počitka, branja, ročnega dela, premišljevanja, zaupnih pogovorov, uživanja na svežem zraku ali ljubezenskih srečanj, vsaj na enem mestu pa je opazna tudi njihova razgradnja. Idilični prostori, v katere so umeščeni ženski liki, opozarjajo obenem na tradicionalni kon- cept istovetenja ženske z naravo, kar se pokaže v prevladujoči rastlinski oziroma cvetni metaforiki za žensko, temelječi na konceptualni metafori ŽENSKA JE RASTLINA. Vendar ta metafora ne govori le o ženski ali o konvencionalnosti pisateljičinega sloga, temveč sporoča tudi prevladu- joče predstave o razumevanju ženske v družbeno-kulturnem kontekstu 19. stoletja.</dc:description><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2017-05-29 08:59:06</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>65859</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>