<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=66004"><dc:title>Kritična presoja sistema spremljanja in nadziranja prispekov plač</dc:title><dc:creator>Dšuban,	Tomaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kolar,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>FURS</dc:subject><dc:subject>spremljanje in nadziranje</dc:subject><dc:subject>prispevki za socialno varnost</dc:subject><dc:subject>plače</dc:subject><dc:subject>neplačevanje prispevkov</dc:subject><dc:subject>nadzorni organ</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo se osredotoča na kritično presojo sistema spremljanja in nadziranja prispevkov plač. Spremljanje plačevanja prispevkov je v Sloveniji urejeno na način, da ima država oblikovan tako imenovani sklad, ki ga upravljajo skrbniki, zaposleni pa potem na različne načine preverjajo, ali so prispevki, ki zapadejo v plačilo, plačani. V Sloveniji obdavčitev plač ureja več različnih zakonov, ki opravljajo pobiranje in nadzor glede obračunavanja prispevkov, zato smo njihove glavne vsebine povzeli in izpostavili. Nad pobiranjem ter plačevanjem prispevkov v Sloveniji bdijo nadzorni organi, v našem primeru FURS, zato smo izpostavili njegovo delovanje in s tam zaposleno osebo opravili intervju, s katerim smo pojasnili določene nejasnosti. Za boljše razumevanje omenjene problematike smo izpostavili en primer iz prakse. Dotaknili smo se tudi posameznih tem, ki se navezujejo na našo problematiko, med drugim, kako lahko posameznik preveri, ali so njegovi prispevki plačani ter na katere organe se lahko v zvezi s tem obrne. Na koncu smo povzeli prednosti in slabosti slovenskega sistema spremljanja in nadziranja prispevkov plač.</dc:description><dc:publisher>[T. Dšuban]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-06-02 18:02:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>66004</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
