Razvoj in uporaba manj smrtonosnih prisilnih sredstev v policijiKotnik, Klemen (Avtor) Žaberl, Miroslav (Mentor) Lobnikar, Branko (Komentor) policijapolicijsko deloprisilna sredstvamagistrska delaUporaba »mehkih« tehnik oziroma pooblastil, kot sta ukaz in opozorilo, mnogokrat ni učinkovita in posledično se s tem pooblastila stopnjujejo. Kadar je policist pred odločitvijo o uporabi »hujših« pooblastil — prisilnih sredstev, je hkrati v položaju, ki zahteva hipne odločitve, kar pomeni brez časa za razmislek in predhodne analize. Temelj uporabe prisilnih sredstev je, da se upravičenci — policisti, ki so jim zaupana takšna pooblastila ravnajo v skladu s pozitivno zakonodajo. Policist mora pri uporabi pooblastil, oziroma prisilnih sredstev, ravnati taktično in preudarno, hkrati pa s posebno čustveno distanco do problema. Ravnati mora v skladu z načeli: zakonitosti, sorazmernosti, strokovnosti, humanega ravnanja in še z drugimi »operativnimi« načeli. Policist za potrebe doseganja nalog izbira med ustreznimi pooblastili, ki so najpogosteje represivno naravnana. Da do uporabe teh pooblastil pride, so potrebni tudi napori zakonodajalca. Slednji je tisti, ki določa, kdo in pod kakšnimi pogoji lahko uporablja represivne ukrepe. Zaradi geografsko in družbenopolitičnega položaja, oziroma razvoja demokratičnosti družbe, je tudi zakonodajalec izgubil samovoljnost pri odločanju in določanju represivnih ukrepov. Tako tudi zakonodajalec ne more zaobiti vseh zgoraj naštetih načel, temeljev postavljenih v naši državi — ustavi in »pravil« mednarodnih organizacij, pri katerih se je država zavezala, da jih bo spoštovala in jih takšna tudi sprejemala (EU, OZN, idr.). Opisano je del raziskovanja in obravnave v prvi polovici te naloge, ki omogoča lažji vpogled in razumevanje v prisilna sredstva, ki so zakonsko na razpolago, ta sredstva so: sredstva za vklepanje in vezanje, telesna sila, plinski razpršilec, palica, električni paralizator, službeni pes, sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev, konjenica, posebna motorna vozila, vodni curek, plinska sredstva in druga z zakonom določena sredstva za pasivizacijo ter strelno orožje. Takšna in druga sredstva se uporabljajo tudi v vojaške namene, vendar s popolnoma drugačnim namenom oziroma želenim učinkom določenega sredstva. Cilj policijske naloge v smislu uporabe prisilnih sredstev se kaže v tem, da zakon izraža potrebo po preprečitvi in odvrnitvi določene nevarnosti ali napada in ne uničenje sovražnika ali predmeta. Uničenje ali smrt je v primeru uporabe prisilnih sredstev v policiji zgolj neželena posledica. Da pa bi bilo teh vrst neželenih posledic vse manj, so v prvi vrsti svetovne nevladne organizacije in strokovna javnost nakazale potrebo po manj smrtonosnih, neubojnih, manj kot ubojnih in še podobno poimenovanih sredstvih. V drugem delu naloge so opisana in analizirana prisilna sredstva, ki so manj smrtonosna in primerna za uporabo v policiji. Pregled relevantne literature je pokazal, da so najbolj pogosto obravnavana manj smrtonosna sredstva (tudi v tujini) električni paralizator, plinski razpršilec s poudarkom na poprovem koncentratu, različni manj smrtonosni izstrelki ter nekatera druga sredstva, ki pa zaradi okoliščin še niso primerna za enakovredno obravnavo. V zaključnem delu je predstavljeno vrednotenje hipotez, predstavljene so ugotovitve s smotrnimi rešitvami, potrjena je domneva, da je v domeni države tudi razvoj manj smrtonosnih sredstev — telesne sile.[K. Kotnik]20172017-06-08 21:03:48Magistrsko delo/naloga66121sl