<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=66152"><dc:title>Slovenske turistične kmetije – prenos kulturemov v nemških prevodih</dc:title><dc:creator>Polajžar,	Klaudija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kučiš,	Vlasta	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kultura</dc:subject><dc:subject>jezik</dc:subject><dc:subject>turizem</dc:subject><dc:subject>prevajanje</dc:subject><dc:subject>skopos</dc:subject><dc:subject>kulturem</dc:subject><dc:subject>mem</dc:subject><dc:subject>turistične kmetije</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo poudarja pomembnost strokovnega in kakovostnega prevajanja turističnih besedil kot načina širjenja kulture v soodvisnosti s področjem oglaševanja. Izpostavlja segment turističnih kmetij kot primer turistične ponudbe z intenzivno naraščajočim povpraševanjem. Delo je sestavljeno iz dveh poglavitnih delov, tj. teoretičnega in empiričnega, pri čemer teoretični del obsega opis razvoja jezika in kulture, osvetlitev nekaterih značilnosti jezika v turizmu ter predstavitev tipologije turističnih besedil s strategijami prevajanja le-teh. Podlago za empirični del predstavljajo tri prevodoslovne teorije: teorija skoposa, teorija kulturema in teorija mema. Empirični del magistrskega dela obsega analizo in primerjavo 1) turističnega kataloga Turistične kmetije v Sloveniji ter njegovega prevoda Urlaub am Bauernhof in Slowenien iz leta 2013 in 2) turističnega kataloga Turistične kmetije Slovenija ter njegovega prevoda Urlaub am Bauernhof Slowenien iz leta 2016. Izpostavljena je analiza prevajalskih strategij, uporabljenih za prevajanje kulturnospecifičnega izrazja. V osnovi prevajalci za prevajanje kulturnospecifičnih elementov uporabljajo bodisi strategijo potujitve bodisi strategijo podomačitve. V magistrskem delu so analizirani kulturnospecifični izrazi s področja slovenske kulinarike in je ugotovljeno, da se za prevajanje le-teh v analiziranih katalogih prevajalci ne odločajo za uporabo enotne strategije prevajanja, s čimer je okrnjen prenos kulturemov iz izhodiščne v ciljno kulturo.</dc:description><dc:publisher>[K. Polajžar]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-06-12 22:48:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>66152</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
