<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=66320"><dc:title>Uporaba igrifikacije pri pouku računalništva</dc:title><dc:creator>Robič,	Dominik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pesek,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>igra</dc:subject><dc:subject>igrifikacija</dc:subject><dc:subject>motivacija</dc:subject><dc:subject>mehanika igre</dc:subject><dc:subject>dinamika igre</dc:subject><dc:subject>estetika igre</dc:subject><dc:description>Igre, ena najstarejših oblik socialne interakcije človeka [1], so del našega vsakdana. Namenjene so predvsem zabavi v prostem času, a se pogosto zgodi, da se ob njih tudi marsikaj naučimo. Uporaba iger v poučevanju ni nič novega, saj igre zelo dobro motivirajo učence k sodelovanju in razmišljanju [2]. Velikokrat pa uporaba igre pri poučevanju izgubi namen učila in ostane le igra [3]. Da bi se temu izognili, moramo razumeti pojem igra in zakaj igre motivirajo učence. Igra je sistem, v katerem je igralec vključen v abstraktni izziv, definiran s pravili, interaktivnostjo in povratno informacijo, ki vodi do kvantitativnih rezultatov, ki pogosto privedejo do emocionalnega učinka [5]. Že iz definicije lahko zasledimo osnovne elemente igre, ki so: sistem, igralec, abstrakcija, izziv, pravila, povratna informacija, kvantitativni rezultat in  emocionalni odziv. Pomembno je, kako so elementi v praktičnem primeru povezani med seboj. Igralec dobi zanimanje za igro zaradi takojšnje povratne informacije in interakcije, ki sta povezani z izzivom igre. Izziv je definiran s pravili znotraj sistema, da vzbuja čustvene odzive, ki so povezani s kvantitativnim rezultatom, ki je abstraktno prikazan znotraj večjega sistema. Vidimo, da gre za elemente, ki vzpodbujajo igralca k razmišljanju. Zanima nas, kako bi lahko te elemente uporabili pri poučevanju, kar nas privede do pojma igrifikacija. Igrifikacija pomeni uporabo načinov razmišljanja v igri, mehanike iger in estetike iger z namenom vključitve in motivacije ljudi k učenju in reševanju problemov. Pomembni elementi igrifikacije so torej igra, mehanika iger, estetika iger, načini razmišljanja v igri, vključitev ljudi, motivacija, učenje in reševanje problemov [8]. Če želimo doseči efektivno igrifikacijo pouka, morajo biti mehanika, dinamika in estetika igre ves čas v medsebojni interakciji. To zelo dobro razloži MDE okvir [10]. Mehanika igre so metode, ustvarjene za interakcijo s stanjem igre, ki jih prožijo agenti [12]. Dinamika igre opisuje proces vpliva mehanike igre na igralca v času, ko je ta v interakciji z mehaniko in v času po interakciji z mehaniko igre [10]. Dinamika igre sproži emocionalne odzive pri igralcu, kar nas privede do estetike igre [6]. Za boljše razumevanje estetike igre, ki se pojavlja pri uporabi igrifikacije, je potrebno razumeti behavioristične modele in motivacijo [9]. Šele ko razumemo te pojme, lahko igrifikacijo vključimo v pouk računalništva. Na spletu lahko zasledimo veliko aplikacij in iger, ki omogočajo igrifikacijo pouka računalništva. Med njimi sta tudi ClassDojo in Minecraft Education Edition. Za igrifikacijo pa ni vedno potrebna uporaba tehnologije. Igrifikacijo lahko vključimo v pouk tudi tako, da sami izdelamo elemente, pri čemer je potrebno upoštevati vse ključne elemente igrifikacije [39].</dc:description><dc:publisher>[D. Robič]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-06-20 15:17:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>66320</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
