<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=66475"><dc:title>Družbena omrežja kot orodje kadrovanja</dc:title><dc:creator>Mlakar,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šarotar Žižek,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čančer,	Vesna	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>management človeških virov</dc:subject><dc:subject>kadrovanje</dc:subject><dc:subject>družbena omrežja</dc:subject><dc:subject>Facebook</dc:subject><dc:subject>LinkedIn</dc:subject><dc:description>Z razmahom informacijsko-komunikacijske tehnologije so se za organizacije odprla nova obzorja. Predvsem družbena omrežja so tista, ki so prinesla nove dimenzije in nove načine poslovanja, komuniciranja ter tudi zaposlovanja. Družbena omrežja niso zgolj spletne strani, aplikacije in platforme, ampak so živa omrežja, ki v virtualnem svetu ustvarjajo nove skupnosti in gradijo socialne odnose med ljudmi. So interaktivna, enostavna za uporabo, dostopna, vir informacij, medij za komunikaciranje, povezovanje in ohranjanje stikov, vse bolj pa služijo tudi za marketing in promocijo. 
Ena od dimenzij družbenih omrežij, ki vse bolj stopa v ospredje, pa je njihova vloga pri zaposlovanju. Delodajalci imajo možnost, da s pomočjo družbenih omrežij objavijo oglase za prosta delovna mesta, da iščejo morebitne ustrezne kandidate za zaposlitev ali pa preko družbenih omrežij morebitne kandidate tudi preverjajo. Na drugi strani pa družbena omrežja z vidika iskalcev zaposlitve nudijo možnost ustvarjanja lastne blagovne znamke in s tem priložnost za samopromocijo ter za iskanje in kreiranje novih poslovnih priložnosti. 
V magistrski nalogi smo raziskovali povezavo med kadrovanjem in družbenimi omrežji. Osredotočili smo se na družbeni omrežji Facebook in LinkedIn ter raziskali, ali podjetja v Sloveniji prepoznavajo omenjeni družbeni omrežji kot nov kanal za pridobivanje kadrov. Uporabili metodo spraševanja, kot merski insturment pa anketni vprašalnik. Statistično obdelani vzorec je predstavljajo 110 izpolnjenih anket, ki so jih izpolnjevali managerji iz podjetij v Sloveniji. 
Ugotovili smo, da manj kot 70 odstotkov podjetij v Sloveniji prepoznava družbeni omrežji Facebook in LinkedIn kot novo orodje za kadrovanje. Nadalje smo ugotovili, da je za managerje iz podjetij v Sloveniji pridobivanje kadrov s pomočjo Zavoda RS za zaposlovanje enako ustrezno kot pridobivanje kadrov s pomočjo družbenega omrežja Facebook in LinkedIn. Ugotovili smo tudi, da managerji iz primarnega in sekundarnega sektorja enako ustrezno ocenjujejo pridobivanje kadrov s pomočjo družbenih omrežij Facebook in LinkedIn kot managerji iz terciarnega in kvartarnega sektorja.</dc:description><dc:publisher>[M. Mlakar]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-06-27 19:47:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>66475</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
