<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=66567"><dc:title>Nadarjeni v inkluzivni šoli</dc:title><dc:creator>Zelenko,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čagran,	Branka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>inkluzija</dc:subject><dc:subject>inkluzivna šola</dc:subject><dc:subject>nadarjenost</dc:subject><dc:subject>socialno in učno napredovanje</dc:subject><dc:subject>intelektualna dostopnost šole</dc:subject><dc:description>V teoretičnem delu zaključnega dela se osredotočamo na razčlenitev dveh pojmov: inkluzija in nadarjenost. Zanimajo nas pogoji za razvoj inkluzije v praksi, odkrivanje in identificiranje nadarjenih učencev, področja nadarjenosti, delo z njimi, njihove težave pri socialnem vključevanju in prilagoditve, ki jih nadarjeni učenci potrebujejo. Izpostavljamo 5 principov (intelektualna dostopnost šole, spoštovanje različnosti, možnost vertikalnega napredovanja, pomoč nadarjenih učencev učencem z učnimi težavami ter socialno in učno napredovanje), ki bi jih morale šole uresničevati, da bi postale inkluzivne za nadarjene učence.
V empiričnem delu bomo raziskali, v kolikšni meri se inkluzija v osnovnih šolah uresničuje za nadarjene učence. Naš namen je raziskati, kako nadarjeni učenci ocenjujejo uresničevanje inkluzije v osnovnih šolah. Rezultati kažejo, da nadarjeni učenci potrjujejo pristnost uresničevanja inkluzije v osnovnih šolah, vendar se stopnja inkluzije razlikuje glede področja nadarjenosti in starosti oziroma razreda. Nekateri so deležni višje, drugi nižje stopnje inkluzije. Stopnja prisotnosti inkluzije pa ni odvisna od spola nadarjenih učencev.</dc:description><dc:publisher>[U. Zelenko]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-07-03 11:55:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>66567</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
