<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=66640"><dc:title>Ali je smrt res nekaj slabega?</dc:title><dc:creator>Borstner,	Bojan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>filozofija</dc:subject><dc:subject>smrt</dc:subject><dc:subject>življenje</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Izhodišče našega razmišljanja predstavlja antiepikurejska pozicija, da je smrt nekaj slabega za tistega, ki umre. Taka opredelitev temelji na predpostavki, da je osebi s smrtjo odvzeto nekaj, kar predstavlja sklop pomembnih vrednot (in dobrin) v življenju - vseh tistih, ki bi jih lahko uživala, če ne bi umrla. To predpostavko bomo uporabili v analizi "življenja pred rojstvom" in "življenja po smrti" - v bistvu gre za simetrično pozicijo, ki temelji na ideji "odvzema vrednot, dobrin". V tem kontekstu bomo razvili dve tezi: 1. Teza o racionalni naravnanosti osebe, 2. Teza o pravilnosti (resničnosti) hedonizma. V nasprotju s tema tezama pa bomo zagovarjali modificirano verzijo simetrične teze (3): A-jevo posmrtno obdobje ne more biti nič slabše, kot je predrojstno obdobje, zgolj na osnovi tega, da A-ja bolj skrbijo užitki, ki so mu odvzeti s smrtjo, kot tisti, ki so mu odvzeti pred rojstvom.</dc:description><dc:publisher>Založba ZRC</dc:publisher><dc:date>1998</dc:date><dc:date>2017-07-05 04:21:09</dc:date><dc:type>Izvleček, povzetek</dc:type><dc:identifier>66640</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
