<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=66879"><dc:title>Ureditev davčnih olajšav za pravne osebe (primerjava med Republiko Slovenijo in Republiko Irsko)</dc:title><dc:creator>Kokanović,	Marina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jovanovič,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>davčne olajšave</dc:subject><dc:subject>zakonodaja Evropske unije</dc:subject><dc:subject>Republike Irske</dc:subject><dc:subject>Republike Slovenije</dc:subject><dc:description>Davčne olajšave, spodbude ter oprostitve so lahko pomemben instrument države za spodbujanje rasti in razvoja gospodarstva. Po drugi strani pa lahko visoka obdavčitev prisili ljudi in podjetja, da se selijo v okolja, kjer imajo nižjo davčno obremenitev.
Po zakonodaji Evropske unije se morajo davčne politike držav članic poenotiti z davčno politiko Evropske unije. Nekatere države članice pa tega niso storile in tako izkoriščajo svojo ugodnejšo davčno politiko za privabljanje tujih podjetij v svoje države in s tem pospešujejo rast svojega gospodarstva. Tako povzročajo težave drugim državam članicam, ki nimajo tako ugodnih davčnih olajšav. Irska je primer države, ki je s povečanjem davčnih olajšav podjetjem zvišala svojo gospodarsko rast. Slovenija pa se po drugi strani še kar oklepa visokih davčnih obremenitev za podjetja, kar ji onemogoča, da bi slednje privabila v svoje gospodarstvo.</dc:description><dc:publisher>[M. Kokanović]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-07-14 11:14:41</dc:date><dc:type>Delo diplomskega projekta/projektno delo</dc:type><dc:identifier>66879</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>