<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=67190"><dc:title>Etika v bančništvu</dc:title><dc:creator>Tihole,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Taškar Beloglavec,	Sabina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>etika</dc:subject><dc:subject>etika v bankah</dc:subject><dc:subject>etične banke</dc:subject><dc:subject>etični kodeks</dc:subject><dc:description>Med pisanjem diplomskega projekta smo se osredotočali na pomen in problem etičnosti znotraj finančno-bančnega poslovanja. Spoznali smo pojem etike in nove informacije glede etičnega bančništva, kako deluje, kakšen je njegov pomen in kje lahko najdemo etične banke.
V izhodišču se zastavlja vprašanje, ali je banka kot finančna institucija sploh lahko etična glede na odgovornost bank pri nastanku in razvoju globalne finančne krize. Načeloma lahko trdimo, da ne, saj bi morala biti torej banka, kot taka etična vselej in povsod, pri vsaki odločitvi, na vsakem koraku. Bančne prakse pred krizo pa v velikih primerih niso bile. Tu se pojavi dilema, ali lahko tem bankam ljudje oziroma skupnost sploh kdaj zaupa in pozabi na dosedanjo morebitno neetično in nemoralno prakso. Toda, kljub vsemu bančni sektor še vedno uživa veliko stopnjo zaupanja, saj etičnost bančnega delovanja ni le politika naložb v bankah in njihovih poslovnih odločitev, ampak jo lahko razumemo precej širše. Tudi v kontekstu družbene odgovornosti.
Etika v bankah se tako nanaša na vključevanje skupnosti, podpiranje trajnostnih projektov, zagotavljanje štipendij, sponzoriranje kulture, športnih društev in upoštevanje okoljskih vprašanj. Skratka, družbeno odgovorne banke delujejo tudi etično.
V okviru dela si zastavljamo tri hipoteze, in sicer (H1), da v slovenskem bančnem sistemu ne deluje etična banka oziroma banka, temelječa na etičnih načelih, kot jo opredeljujeta združenji FEBEA in GABV in (H2), da banke v slovenskem bančnem sistemu pojem etike uporabljajo v javno dostopnih dokumentih. V okviru druge hipoteze smo preverjali še dve podtezi: H2a – Banke v slovenskem bančnem sistemu v svojih javno dostopnih dokumentih omenijo pojem etike, H2b – Banke v slovenskem bančnem sistemu v svojih javno dostopnih dokumentih definirajo pojem etike in H2c – Banke v slovenskem bančnem sistemu imajo svoje etične kodekse.
Do zastavljenih tez smo se opredelili s pomočjo javno dostopnih dokumentov, ki so nam podali točne informacije. Za boljšo predstavo smo uporabili tabelarični prikaz, ki nam je potrditev ali ovržbo tez in podtez oljašal.</dc:description><dc:publisher>[M. Tihole]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-08-06 15:49:51</dc:date><dc:type>Delo diplomskega projekta/projektno delo</dc:type><dc:identifier>67190</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>