<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=67306"><dc:title>Grška depresija: vzroki in posledice</dc:title><dc:creator>Clarkson,	Emmett	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Taškar Beloglavec,	Sabina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Grčija</dc:subject><dc:subject>kriza</dc:subject><dc:subject>evroobmočje</dc:subject><dc:subject>banke</dc:subject><dc:subject>dolg</dc:subject><dc:subject>reforme.</dc:subject><dc:description>V diplomskem projektu smo preučili grško krizo, ki smo jo lahko spremljali v medijih, raziskali, kaj jo je povzročilo, kako so se soočali z njo in kakšne so njene posledice. Preučili smo, s katerimi krizami se srečujemo v sodobni ekonomiji, katere so neposredno povezane z bančnim sistemom, kako se širijo in kako se jih zajezi. Opredelili smo grško ekonomsko ozadje, ki je bilo povod za dolžniško krizo, natančno opisali krizo vse od vzrokov, vplivov bonitetnih agencij, do finančne pomoči in reform, ki jih je Grčija nato sprejela.
Ugotovili smo, da sta grška geografska lega in struktura gospodarstva močno vplivali na njeno konkurenčnost, da bi bilo krizo povsem možno preprečiti in da bonitetne agencije kot neodvisne institucije močno vplivajo na razvoj krize. Ob tem smo zaključili z ugotovitvijo, da je varčevanje med krizo imelo močne posledice, ki so jih občutili vsi in se poznajo še danes.</dc:description><dc:publisher>[E. Clarkson]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-08-10 12:48:51</dc:date><dc:type>Delo diplomskega projekta/projektno delo</dc:type><dc:identifier>67306</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
