<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=67663"><dc:title>Onesnaževanje jezer v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Kovačič,	Dejan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Eman,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vode</dc:subject><dc:subject>jezera</dc:subject><dc:subject>varstvo voda</dc:subject><dc:subject>onesnaževanje</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Jezero je vsako naravno ali umetno vodno telo na zemeljskem površju, s površino več kot 1 ha, z enakomerno višino vodne gladine in majhnim dotokom glede na skupno prostornino vode, ki omogoča usedanje suspendiranih delcev, hkrati pa nima stalne, neposredne povezave z morjem. Osnovni, splošno razširjen problem večine stoječih voda v Sloveniji je čezmeren vnos hranilnih snovi, zlasti fosforja in dušika. Postopno staranje, kar imenujemo evtrofikacija jezer, je naravni proces, ki doleti vsako jezero. S pravilnim in sonaravnim upravljanjem v pojezerju lahko ta proces zelo upočasnimo, v nasprotnem primeru pa pospešimo. Onesnaževanje vpliva na kakovost vode v jezerih. Lahko je industrijskega, kmetijskega ali komunalnega izvora. Snovi, ki najpogosteje ogrožajo okolje, pa so pesticidi, herbicidi, kanalizacija in smeti. Diplomska naloga predstavlja onesnaženost jezer v Sloveniji, s poudarkom na Bohinjskem in Blejskem jezeru, kateri sta naši edini večji naravni stalni jezeri. Namen je prikazati s čim oziroma na kakšne načine onesnažujemo slovenska jezera in predstaviti rešitve ter ukrepe, da se onesnaževanje odpravi oziroma zmanjša. Naredili smo tudi primerjavo med Bohinjskim in Blejskim jezerom. Podatke smo pridobili na Agenciji Republike Slovenije za okolje, katera tudi opravlja monitoring kakovosti slovenskih jezer. Ugotovili smo, da je Bohinjsko jezero manj onesnaženo kot Blejsko zaradi različnih hidroloških in morfoloških dejavnikov. Predstavili smo tudi rešitve za zmanjšanje onesnaženosti obeh jezer, s čimer bi omejili vpliv človeka na jezeri in njun ekosistem.</dc:description><dc:publisher>[D. Kovačič]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-08-26 12:23:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>67663</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
