<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=67748"><dc:title>Anaerobna digestija z glivami predobdelanega substrata</dc:title><dc:creator>Smerkolj,	Janez	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pečar,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Goršek,	Andreja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pohleven,	Franc	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>anaerobna digestija</dc:subject><dc:subject>bioplin</dc:subject><dc:subject>lignin</dc:subject><dc:subject>piščančji gnoj</dc:subject><dc:subject>Pleurotus ostreatus</dc:subject><dc:subject>Trametes versicolor</dc:subject><dc:description>Mešanica piščančjega gnoja in žagovine je odpadek, ki nastane pri vzreji piščancev. Uporablja se kot substrat pri proizvodnji bioplina. Kompleksna lignocelulozna zgradba lesa vsebuje lignin, ki mikroorganizmom omejuje dostop do celuloze in hemiceluloze, kar se kaže z nižjo presnovo substrata pri anaerobni digestiji. V diplomski nalogi smo piščančji gnoj in žagovino predobdelali z glivami bele trohnobe, ki smo jih predhodno pustili preraščati na ječmenovi slami. Med preraščanjem gob Trametes versicolor in Pleurotus ostreatus so se v slamo izločili ektoencimi, kot so lakaza in peroksidaza. Ti encimi razgradijo kompleksno strukturo lignina in tako omogočijo mikroorganizmom dostop do celuloze. Anaerobno digestijo smo izvedli pri različnih razmerjih mešanic piščančjega gnoja z žagovino in ječmenove slame preraščene z gobami. Za kontrolo smo uporabili ječmenovo slamo, ki ni bila preraščena z glivo. Posamezen poskus smo izvajali v paru. Fermentorje smo 21 dni vzdrževali pri konstantni temperaturi, ϑ = 42 °C. Prostornino plina, ki je nastal med fermentacijo, smo merili z metodo izpodrinjene tekočine. Koncentracijo nastalega bioplina smo določali z analizo na plinskem kromatografu. 
Rezultati so pokazali, da se največ bioplina proizvede pri mešanici, ki je vsebovala 50 % specifično predobdelane slame. Nepreraščena slama je pri anaerobni digestiji v vseh razmerjih s piščančjim gnojem proizvedla največ bioplina v primerjavi s slamo preraščeno z gobami. Pet dnevna inkubacija mešanice piščančjega gnoja z žagovino in specifične preraščene slame oziroma navadne slame, se je izkazala za časovno najproduktivnejšo. Ugotovili smo, da vrsta mešanice piščančjega gnoja z žagovino in raznih tipov predobdelane slame, nima očitnega vpliva na koncentracijo metana in ogljikovega dioksida.</dc:description><dc:publisher>[J. Smerkolj]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-08-29 21:21:53</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>67748</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
