Vloga socialne opore pri duševnem zdravju gasilcevRamšak, Suzana (Avtor) Poštuvan, Vita (Mentor) Gasilciduševno zdravjeintervencijesocialna oporaviri socialne oporeGasilci se skozi kariero soočajo s specifičnimi izzivi, zahtevami in nevarnostmi, kar vpliva na njihovo duševno zdravje. V magistrski nalogi smo se osredotočili na naslednje komponente duševnega zdravja: potravmatska rast, potravmatska stresna motnja, depresija, anksioznost, stres in pridobljena zmožnost za samomor. Želeli smo ugotoviti, kako se socialna opora in izpostavljenost kritičnim dogodkom povezujeta z omenjenimi vidiki duševnega zdravja. Prav tako smo proučevali razlike v duševnem zdravju in virih socialne opore med prostovoljnimi in poklicnimi gasilci ter gasilci, ki so hkrati prostovoljni in poklicni. Zanimalo pa nas je tudi, ali je socialna opora moderator v odnosu med izpostavljenostjo kritičnim dogodkom in potravmatsko rastjo. Podatke smo pridobili s pomočjo 232 gasilcev iz štirih poklicnih enot in šestih prostovoljnih društev, ki so reševali naslednje vprašalnike: Tabela kritičnih dogodkov, DASS-21, PTSD-8, ACSS-FAD, PTGI-SF, ISEL-12 in WHO-5. Ugotovili smo, da se socialna opora statistično pomembno negativno povezuje s potravmatsko stresno motnjo, z depresijo, anksioznostjo in s stresom ter pozitivno s pridobljeno zmožnostjo za samomor. Prav tako smo ugotovili, da je izpostavljenost kritičnim dogodkom statistično pomembno pozitivno povezana s potravmatsko rastjo, potravmatsko stresno motnjo in stresom. Nismo pa našli statistično pomembnih razlik v izraženosti komponent duševnega zdravja med poklicnimi in prostovoljnimi gasilci ter gasilci, ki so oboje. Smo pa ugotovili, da med njimi obstajajo razlike v številu virov opore. Prav tako nismo potrdili moderatorske vloge socialne opore v odnosu med intervencijami in potravmatsko rastjo.[S. Ramšak]20172017-09-04 14:22:40Magistrsko delo/naloga67950sl