<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=68318"><dc:title>Dinamika nalaganja oksalatov med rastjo kormov tara (colocasia esculenta)</dc:title><dc:creator>Zavišek,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kristl,	Janja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ivančič,	Anton	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>taro</dc:subject><dc:subject>Colocasia esculenta</dc:subject><dc:subject>vodotopni oksalati</dc:subject><dc:subject>celokupni oksalati</dc:subject><dc:subject>dolžina vegetacije</dc:subject><dc:description>Taro (Colocasia esculenta (L.) Schott) je ena najpomembnejših tropskih gomoljevk. Prilagojen je na toplo in vlažno okolje. Namen diplomske naloge je bil določiti vsebnost vodotopnih in celokupnih oksalatov v kormih nekaterih kultivarjev tara iz Vanuata. Vodotopne oksalate smo ekstrahirali z vodo, za ekstrakcijo celokupnih oksalatov pa smo uporabili 0,2 M HCl. V ekstraktih vzorcev smo koncentracije oksalatov določili s tekočinsko kromatografijo. Najnižjo vrednost 52 mg/100 g pri vodotopnih oksalatih smo izmerili v kormu kultivarja VU 1819, ki je bil pobran v 8. mesecu po sajenju (MPS). Z vidika prehrane je najpomembnejše, da je vsebnost netopnih oksalatov v rastlini čim manjša, saj povzročajo ledvične kamne. V kormu kultivarja VU 396 smo izračunali najnižjo vrednosti netopnih oksalatov, in sicer 7 mg/100 g. Med vegetacijsko dobo se vrednosti oksalatov spreminjajo. Zaradi velikih razlik v vsebnosti oksalatov med kultivarji statističnih razlik med posameznimi meseci izkopavanja kormov ni bilo. Z vidika vsebnosti oksalatov je najprimernejši čas izkopavanja v 8.MPS.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-16 18:36:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>68318</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
